Krimova Parižanka sanja o Parizu '24

Ena najboljših rokometašic, ki so kdaj oblekle dres Krima Mercatorja, je Allison Pineau. Francoska zvezdnica, evropska, svetovna in olimpijska prvakinja, nikdar ni bila deležna posebne pozornosti v Sloveniji. V prvi zgodbi je sredi sezone 2014/15, ko je bil Krim v finančnih težavah, čez noč zapustila Stožice, v drugi, od leta 2021, pa so jo pestile mnoge poškodbe. Zdaj je spet ena glavnih adutinj trenerja Dragana Adžića in ena najboljših igralk ob zmagi proti Esbjergu v ligi prvakinj. Štiriintridesetletna Parižanka verjame, da bo Krim v soboto v Stožicah pokazal še boljšo igro in na kolena spravil tudi Ferencvaros.

Pred sezono smo ugibali, ali boste ostali na Krimu, pa dobili informacijo, da boste imeli dvojno vlogo, igralke in članice ekipe za trženje. Kakšen je načrt?

»Moja vloga je podobna kot lani, čeprav sem drugi del sezone izpustila zaradi poškodbe, se je pa razvila v to smer, da sem vpletena tudi v zakulisje dogajanja. To je zame korak naprej, dodaten izziv. Upam, da bom s svojimi zamislimi in energijo klubu prinesla kaj novega.«

Boste ostali v Ljubljani, ko boste končali športno kariero?

»Takšen je dogovor, a nič ni podpisanega. Rada bi se osredotočila predvsem na svoje igranje. Kariero bom končala po olimpijskih igrah v Parizu in potem bomo videli, kako naprej. Tukaj se dobro počutim, rada imam klub, mesto in Slovenijo, okrog mene so čudoviti ljudje.«

Gotovo je vaša največja motivacija posloviti se na spektaklu v Parizu, mar ne?

»Ta misel me žene naprej. Pa tudi dejstvo, da je liga prvakinj edino tekmovanje, ki ga še nisem osvojila. Sanjsko bi bilo, če bi mi to uspelo s Krimom in bi potem šla še na olimpijske igre. O tem res sanjam.«

V soboto se bo Krim pomeril z zadnjim finalistom LP Ferencvarosem, ki je izgubil uvodni dve tekmi ...

»Najslabše je, ko ti v goste pride močan klub, ki se želi izkopati iz krize. Ferencvaros bo kot ranjena zver, ki bo želela zasaditi kremplje v naše meso. Moramo biti pripravljene na vse, težek boj. Vsem moramo pokazati, da v tej sezoni nikomur ne bo lahko v naših Stožicah.«

Kot ste rekli, želite slovo na OI. Imate kakšen dogovor z zvezo ali selektorjem?

»Nimam. Vse bo povedalo igrišče. Če bom dovolj dobra, bom dobila klic, drugače ne. Vse je na meni, moram dokazati, da sem še vedno sposobna igrati na najvišji ravni. Res bi se rada poslovila v mojem Parizu.«

Toda rojeni ste v Chartresu ...

»Drži, toda preselili smo se v Pariz, ko sem bila stara eno leto. Odraščala sem v Parizu in se imam za Parižanko.«

Torej z znano številko 75 na registrski tablici?

»No, pravzaprav sem iz okrožja Bourse. To je tako kot denimo Rudnik v Ljubljani. Naša številka je 94.«

Kaj domotožja? Ste v Ljubljani sami?

»Sama. Navajena sem po toliko letih življenja v tujini. Seveda imam rada svojo domovino, sem ponosna Parižanka, vem, kaj lahko Pariz ponudi v dobrem in slabem. A sem tudi velika popotnica. Zame ni pomembno, ali sem v Sloveniji ali Singapurju. Kamorkoli grem, se vedno najdem, rada živim hitro in s strastjo.«

Vzorniki?

»Omeniti moram atletinjo Marie-Jose Perec, ki je osvojila tri zlate kolajne na OI. Prihajava z istega otoka Gvadelup na Karibih. Sem tudi oboževalka Michaela Phelpsa in Novaka Đokovića.«