Kristjan Čeh misli na kolajno, a tudi na kmetijo
Atletika se v zadnjih letih vrača na zemljevid slovenskih športnih navdušencev, za kar je v veliki meri zaslužen Kristjan Čeh, visokorasli Ptujčan, ki sodi v sam vrh svetovnega metanja diska. Njegove ambicije, skladno z njegovimi telesnimi sposobnostmi, segajo proti samemu vrhu. Tudi proti svetovnemu rekordu in olimpijski kolajni.
Začniva pri sezoni, ki se je za vas ravno dobro zaključila. Kako bi jo ocenili?
»Bila je kar uspešna, postavil sem nov osebni rekord (71,86 m, op. p.), kar petkrat sem na tekmah disk vrgel prek sedemdesetih metrov, s tem sem zelo zadovoljen. Bil sem bolj konstanten kot lani, končni izkupiček pa je bil vendarle nekoliko slabši. Lani sem bil svetovni prvak in zmagal v diamantni ligi, a je bila tudi letošnja sezona precej uspešna.«
Svetovni rekord (Jürgen Schult – 74,08 m, 1986) je star že skoraj 40 let, vendar se ob vaši krivulji napredka ne zdi nedosegljiv.
»Seveda je svetovni rekord moj cilj, lepo bi bilo po koncu kariere pogledati nazaj in reči, da sem postavil svetovni rekord. Mislim, da je to realen in dosegljiv cilj, po izračunih lahko disk leti krepko dlje od trenutne rekordne znamke. Ne želim obljubiti, da ga bom postavil, sem pa na dobri poti.«
Ne moremo mimo prehrane (včasih za zajtrk poje tudi pet jajc na oko ali 10 palačink, op. p.). Kako je videti jedilnik Kristjana Čeha?
»Nič kaj posebnega ne jem, v Estoniji velikokrat kombiniram s takoimenovanim smartfoodom, ki ima več kalorij in manj maščob, tako lahko kakšen kilogram tudi izgubim. V pripravljalnem obdobju pa nimam posebnih omejitev, jem kar in kolikor mi ustreza, seveda pa ne želim priti ravno na težo 150 kilogramov. Za zajtrk velikokrat jem jajca in müsli z jogurtom, za kosilo piščanca in testenine, velikokrat tudi kakšen zrezek, to imam zelo rad, jedel bi tudi hamburgerje, a trener ni najbolj navdušen nad tem. Večerja pa je podobna kosilu.«
Kakšni so vaši hobiji, s čim si zapolnite misli, ko ne razmišljate o športu?
»Najraje se ukvarjam z avtomobili, zanimajo me predvsem ameriški. Se pa želim naučiti ves avtomobil sam popraviti, 'šraufati', vsega se učim sam in me zelo zanima.«
Pa vaši cilji po koncu kariere?
»Imam že v glavi, kaj želim početi, a kariera lahko traja še 10 let in več, tako da jih je še treba uresničiti. Po karieri bi se rad posvetil kmetijstvu, imel bi svojo kmetijo in nadaljeval s tem, v čemer sem užival kot mlajši. Vrnil bi se k koreninam.«
