Kristjan Čeh: zajtrk pet jajc na oko, in petnajst palačink
Ta fant bo prišel daleč. Natančneje, ta fant že daleč meče! Kristjan Čeh je dragulj slovenske kraljice športov, letos mu na mitingih elitne diamantne lige konkurenca gleda v hrbet, 21. maja v Birminghamu pa je z izvrstnim dosežkom 71,27 m popravil državni rekord v metu diska. A orjaka iz Podvincev pri Ptuju v letu 2022 zanimata tudi svetovno prvenstvo v Eugenu in evropsko v Münchnu.
Začnimo od konca, na zadnjem mitingu v finskem Turkuju ste zasedli tretje mesto, a ste dejali, da ste imeli dan pred nastopom in na dan metanja prebavne težave. Veste, kaj je bil vzrok te lažje zastrupitve s hrano?
»Nihče ne ve, kako sem jo dobil. S tem se zdaj tudi ne ukvarjam več. Pač se je zgodilo, sicer sem imel s tem težave že tudi pozimi. Pri metih v Turkuju nisem imel pravega občutka, na koncu pa je bil rezultat 67,76 m vseeno zelo dober, tako da nimam pripomb.«
Vaš trener je estonska legenda v metu diska Gerd Kanter, olimpijski zmagovalec iz Pekinga leta 2008, leto prej je v Osaki postal svetovni prvak. Vsak trener ima svoje posebnosti, kako bi primerjali Kanterjev strokovni pristop in tisti nekdanjega trenerja Gorazda Rajherja?
»Pri Kanterju vidim razliko pri učenju tehničnega modela. Njegov pristop je drugačen in, priznam, tudi boljši, kot sem ga bil vajen. Tudi načrt treningov je bolje zastavljen in napisan. Sicer pa Kanterja in Rajherja ne moremo primerjati, tudi značajsko sta povsem različni osebi. Zadnjo odločitev pri vsem ima zagotovo Kanter, a me najprej tudi vpraša, kaj menim o določeni zadevi in kako se ob tem počutim. Tudi bolj zabaven je, ni tako monotono, kot je bilo prej. Denimo pri treningu moči pri Kanterju dvignem manj uteži, kot sem jih v prejšnjih letih. Manj ponovitev je, manj vaj, a moč mi narašča. Kot sem že omenil, poudarek je na tehniki, na metih.«
Ni sporno, da lahko še izboljšate osebni in državni rekord 71,27 m.
»Upam na to, menim, da imam v letošnji sezoni nekaj rezerve, da lahko vržem še malce več.«
Bi bili na julijskem svetovnem prvenstvu v Eugenu in na EP avgusta v Münchnu zadovoljni s katero koli kovino ali bo štelo le zlato?
»Ne razmišljam o kolajnah, to v moji glavi ni cilj. Ko pridem na tekmovanje, se želim dobro počutiti, to je prvo, in želim imeti dobro tehniko. Če jo imam, pride tudi dober met. Merim seveda na čim boljše mesto, a glavni cilj je dobra tehnika.«
Začeli smo s hrano, pa naj še končamo z njo. Koliko kalorij zaužijete dnevno in kaj je na vašem jedilniku?
»Kalorij ne štejem, jem, kolikor mi pač prija in kar mi diši (smeh). Nimam kakšne določene prehrane, ki bi jo moral jesti. Prehrambne dodatke pa zaužijem, se pravi proteine, vitamine. Za zajtrk denimo pojem pet jajc na oko, če so na jedilniku palačinke, je številka zaužitih, tistih navadnih, tankih, med deset in petnajst. Za kosilo so na vrsti piščančje meso, krompir ali riž in solata. Za večerjo si privoščim sendvič, morebiti kdaj še kakšno meso.«
