LIGA PRVAKOV
Kritike o kmečki ligi ne držijo
Paris Saint-Germain prvič v zgodovini v finalu nogometne lige prvakov. Če Francozi ne bi prodajali, bi imeli več lovorik kot le eno.
Odpri galerijo
Paris Saint-Germain se je prvič v svoji zgodovini prebil v finale nogometne lige prvakov, kar pa po finančnih vložkih v zadnjih devetih letih, odkar je klub v katarski lasti, seveda sploh ne preseneča. Le vprašanje časa je bilo, kdaj bo PSG segel do sklepnega obračuna elitnega tekmovanja za slavo in denar, a zanimivo je, da sta tako moštvo iz mesta luči kot njegov z 0:3 (Marquinhos 13., Angel Di Maria 42., Juan Bernat 56.) poraženi polfinalni tekmec RB Leipzig v svojih deželah najbolj osovražena nogometna kluba.
Vzhodnonemški Leipzig je v svoji deželi tarča ostrih kritik zaradi številnih poslovnih taktičnih manevrov, s katerimi je avstrijski velikan poživilnih pijač Red Bull kupil licenco za takratnega petoligaša SSV Markranstädt, da bi ustvaril tudi nogometnega velikana. Z izpadom Leipzigovega Kevina Kampla pa v letošnji sezoni LP ni ostal več noben slovenski predstavnik. Če bi fantu, rojenemu v nemškem Solingenu, proti PSG uspelo, bi sicer postal četrti slovenski nogometaš s finalom elitnega tekmovanja; po Srečku Katancu, Zlatku Zahoviću in Janu Oblaku. Pri dveh klubih z imenom Olympique, lyonskem in tistem iz Marseilla, pa že kujejo načrte, da bodo v novi sezoni francoskega prvenstva, začne se jutri z dvobojem Bordeaux : Nantes, prekrižali načrte pariškim bogatunom.
Olympique de Marseille je edini francoski klub, ki je doslej osvojil ligo prvakov, leta 1993 je bilo to. PSG pa je peti klub iz dežele galskih petelinov, ki bo igral v finalnem dvoboju pokala državnih prvakov oziroma zdajšnji ligi prvakov. Stade de Reims (1956, 1959), Saint-Étienne (1976), Marseille (1991, 1993) in Monaco (2004) so obstali na zadnji stopnički do nogometnih nebes.
Katarsko denarno podprti Paris Saint-Germain bo v novi sezoni francoske lige seveda startal na svoj deseti naslov prvaka. Seveda pa tudi označba francoskega prvoligaškega tekmovanja s kmečko ligo, kakor se je dostikrat slišalo, absolutno ne zdrži objektivne ocene. Bogatejša ligaška prvenstva, predvsem angleško, se francoskemu nogometnemu trgu le lahko zahvalijo, no, saj za to tudi dobro plačajo, da nato otoški klubi v svojih vrstah premorejo igralsko kakovost iz dežele galskih petelinov.
Če bi vsi ti francoski dragulji ostali doma, bi klubi iz ligue 1 že zdavnaj prej posegli po finalih in lovorikah v ligi prvakov. Ker pa obstaja ekonomska logika bogatih in manj bogatih oziroma trg ponudbe in povpraševanja, številni klubi iz Francije svojo žogobrcarsko robo na trgu ponujajo za bogate denarje. Le PSG zaradi katarskega denarja lahko kupuje, kar se mu zahoče. V novi sezoni ligue 1 ne bo slovenskih predstavnikov, Rene Krhin je zapustil Nantes, Robert Berić je že januarja iz Saint-Étienna prestopil v Chicago Fire, trener Luka Elsner pa je z Amiensom izpadel iz prvoligaške konkurence.
Vzhodnonemški Leipzig je v svoji deželi tarča ostrih kritik zaradi številnih poslovnih taktičnih manevrov, s katerimi je avstrijski velikan poživilnih pijač Red Bull kupil licenco za takratnega petoligaša SSV Markranstädt, da bi ustvaril tudi nogometnega velikana. Z izpadom Leipzigovega Kevina Kampla pa v letošnji sezoni LP ni ostal več noben slovenski predstavnik. Če bi fantu, rojenemu v nemškem Solingenu, proti PSG uspelo, bi sicer postal četrti slovenski nogometaš s finalom elitnega tekmovanja; po Srečku Katancu, Zlatku Zahoviću in Janu Oblaku. Pri dveh klubih z imenom Olympique, lyonskem in tistem iz Marseilla, pa že kujejo načrte, da bodo v novi sezoni francoskega prvenstva, začne se jutri z dvobojem Bordeaux : Nantes, prekrižali načrte pariškim bogatunom.
Olympique de Marseille je edini francoski klub, ki je doslej osvojil ligo prvakov, leta 1993 je bilo to. PSG pa je peti klub iz dežele galskih petelinov, ki bo igral v finalnem dvoboju pokala državnih prvakov oziroma zdajšnji ligi prvakov. Stade de Reims (1956, 1959), Saint-Étienne (1976), Marseille (1991, 1993) in Monaco (2004) so obstali na zadnji stopnički do nogometnih nebes.
Brez Slovencev
Katarsko denarno podprti Paris Saint-Germain bo v novi sezoni francoske lige seveda startal na svoj deseti naslov prvaka. Seveda pa tudi označba francoskega prvoligaškega tekmovanja s kmečko ligo, kakor se je dostikrat slišalo, absolutno ne zdrži objektivne ocene. Bogatejša ligaška prvenstva, predvsem angleško, se francoskemu nogometnemu trgu le lahko zahvalijo, no, saj za to tudi dobro plačajo, da nato otoški klubi v svojih vrstah premorejo igralsko kakovost iz dežele galskih petelinov.
Če bi vsi ti francoski dragulji ostali doma, bi klubi iz ligue 1 že zdavnaj prej posegli po finalih in lovorikah v ligi prvakov. Ker pa obstaja ekonomska logika bogatih in manj bogatih oziroma trg ponudbe in povpraševanja, številni klubi iz Francije svojo žogobrcarsko robo na trgu ponujajo za bogate denarje. Le PSG zaradi katarskega denarja lahko kupuje, kar se mu zahoče. V novi sezoni ligue 1 ne bo slovenskih predstavnikov, Rene Krhin je zapustil Nantes, Robert Berić je že januarja iz Saint-Étienna prestopil v Chicago Fire, trener Luka Elsner pa je z Amiensom izpadel iz prvoligaške konkurence.