Lampičeva včasih s kakšno objavo tvega, a reče si: Samo enkrat se živi

Tako kot sleherna panoga na snegu ima tudi smučarski tek prepoznavne obraze. Najbolj seveda v nordijskem svetu, toda ker tudi športna Slovenija v zimskem času živi za svoje junake, je iz tedna v teden pod posebnim drobnogledom pri nas Anamarija Lampič. V soboto je bila v Dresdnu s 3. mestom na drugi zaporedni postaji olimpijske zime na stopničkah v sprintu, včeraj je bila tudi 3. na napeti tekmi dvojic skupaj z Evo Urevc, potem ko se je slednja dvakrat morala pobirati v gneči po padcih.

V Dresdnu ste prvič v tej sezoni prestali sprinterski konec tedna, koliko se ta razlikuje od tistega klasičnega, ko morate tekmovati tudi na razdaljo? Kako je z napori?

»Sprinti zahtevajo predvsem psihične napore, na progi si ob osmih zjutraj, končaš po več kot petih urah tekmovanja. Budilka se mi je v soboto oglasila ob 6.50, deset minut pozneje sem že zajtrkovala. Ker je pač zgodnji začetek tekme, je presledek med obrokom in nastopom krajši, drugače je dolg vsaj dve uri, dve uri in pol. Pri teku na razdaljo pa je več telesnega napora, proga je zahtevnejša.«

Omenili ste, da morate zgodaj vstati, koliko pravzaprav potrebujete spanja?

»Po navadi se prepustim spancu okrog desetih zvečer, odvisno je, ali tudi popoldne počivam. Če so dvo- ali tridnevne tekme tako kot tu, navadno ne grem spat, drži me ta adrenalin. Včasih pa se odpravim pod odejo pred deveto, sama čutim, kdaj je ura za spanje.«

Spomnim se, da ste mi govorili, kako ste radi doma okrog božičnih dni. Koliko se lahko sprostite?

»Po tej plati mi je bolj všeč koledar biatlonske karavane, ki je v dneh praznikov doma. Po drugi strani pa je novoletna turneja prav mikavna. Vem, med letom pač razmišljaš, da boš zamudil te čarobne dni, toda to je del športa, vse vzameš v zakup. Ne obžalujem ničesar, bo dovolj časa za to, ko bom končala športno pot.«

Pa ste že priskrbeli darila za najbližje?

»Ne, nisem. To mi zdaj ne gre najbolje, čeprav rada obdarujem druge in pošiljam čestitke za božič. Ta teden bom poskrbela za darila, čeprav v zadnjih letih z njimi ne pretiravamo. Pomembno je, da smo zdravi in skupaj.«

V smučini sicer uresničujete napoved, ki ste mi jo razgrnili pred sezono: na Finskem ste bili za začetek še zadržani, na Norveškem se nato uvrstili v finale, zdaj pa ste bili v posamičnem sprintu že dvakrat na stopničkah in povrhu še med dvojicami.

»V tej sezoni so glavni cilj olimpijske igre. Treniram po načrtu, forma se mora vzpenjati in napredovanje je tisto, kar mene zanima. Želim si tekmovalni vrh v Pekingu. Pomembno pa mi je, da sem zdrava, da se dobro počutim in da imam energijo.«

V domovini vas zdaj že marsikdo pozna prav po pozitivni energiji, pogosto jo razkrivate tudi na družabnih omrežjih, kajne?

»Kaj pa vem, včasih mi ta omrežja ustrezajo bolj, drugič manj. Nisem vplivnica, sem športnica. Zavedam pa se, da ljudi celo bolj zanima, kaj počenjam zasebno, kako je z mojim prostim časom, kako je z domačimi ljubljenci iz živalskega sveta, kaj jem.«

Zelo so odmevali vaši poletni posnetki z brezskrbnih počitnic ob morju.

»Dobro se počutim v svoji koži, to sem jaz. Včasih morda s kakšno objavo malce tvegam, a rečem si: 'Samo enkrat se živi!' Premislim, kaj objavim, toda obenem sem sproščeno dekle, rada se zabavam.«