NOGOMET
Le Kek in Katanec igrala prava derbija
November prinaša Sloveniji vse manj odločilnih nogometnih tekem. Pred Oblakom, Iličićem in Šporarjem v soboto še večja odgovornost.
Odpri galerijo
Med vsemi v zasedbi selektorja Matjaža Keka naj bi imel v soboto najmanj dela vratar Jan Oblak (desno), isti igralec naj bi imel tri dni pozneje v Varšavi dela največ. FOTO: Blaž Samec
LJUBLJANA – Močno oddaljeni so časi, ko je novembra pokalo in se kadilo po slovenskih ulicah zavoljo zgodovinskih uspehov nogometne reprezentance. Prav v teh dneh mineva deset let od zadnje uvrstitve na svetovno prvenstvo in dvajset od edinega preboja Slovenije na evropsko prvenstvo.
Zgodovinska zmaga v dvoboju z Ukrajino za Bežigradom in nato še neodločen izid v Kijevu sta močno oddaljena, tudi spomin na spektakularni nogometni večer pod Kalvarijo, ko je novembra 2009 padla v vodo načrtovana razkošna ruska zabava pod Pohorjem, počasi, a zanesljivo bledi. Članska reprezentanca je resda tudi zatem odigrala več odličnih tekem, četudi se ni več uvrstila na veliko tekmovanje. Prihajajoča večera z Latvijo v Stožicah (sobota, 18.00) in s Poljsko v Varšavi (ponedeljek, 20.45) na videz ne ponujata velikega izziva za četo selektorja Matjaža Keka, toda v resnici je prav obratno.
Res ne bo šlo za izziv, s katerim se je uspešno soočil Srečko Katanec jeseni 1999, ali za misijo, ki jo je prav tako uspešno jeseni 2009 končal Kek, a nogometaši bodo kljub temu na očeh navijačev. Novembra namreč že tradicionalno prihajajo na nogometne tekme najzvestejši privrženci reprezentance A, tako bo tudi v soboto zvečer ob severni ljubljanski obvoznici, ko bo nekdanji slovenski selektor pripeljal na raženj izbrano vrsto Latvije.
V zadnjih desetih letih je Slovenija, denimo, igrala le dva ključna dvoboja – z Rusi leta 2009 in šest let pozneje še z Ukrajinci v dodatnih kvalifikacijah za euro 2016, ko se Katančevi četi, tedaj še s Kevinom Kamplom, ni izšlo. V vseh preostalih večerih je šlo bodisi za prijateljske tekme – ena od njih je bila leta 2012 v Skopju usodna za Slavišo Stojanovića – bodisi za dvoboje, ki niso odločali o velikih stvareh. Po Rusiji 2009 so si namreč Slovenci izmenjali zastavice s selekcijami, kakršne so Gruzija, ZDA, Makedonija, Kanada, Kolumbija, Malta ter lani v Uefini ligi narodov Bolgarija in Norveška, ko je reprezentanco po slovesu Tomaža Kavčiča začasno vodil njegov pomočnik Igor Benedejčič.
V zadnji dekadi sta torej igrala prava derbija le Kek in Katanec. Pred Janom Oblakom, Josipom Iličićem, Andražem Šporarjem in drugimi fanti je posledično odgovorna naloga, da čez tri dni nagradijo navijače, ki si bodo v soboto popoldne vzeli čas in jih bodrili kljub klavrnemu položaju po oktobrskih ničlah z Makedonci in Avstrijci ter padcu brez izstreljenega naboja.
Zgodovinska zmaga v dvoboju z Ukrajino za Bežigradom in nato še neodločen izid v Kijevu sta močno oddaljena, tudi spomin na spektakularni nogometni večer pod Kalvarijo, ko je novembra 2009 padla v vodo načrtovana razkošna ruska zabava pod Pohorjem, počasi, a zanesljivo bledi. Članska reprezentanca je resda tudi zatem odigrala več odličnih tekem, četudi se ni več uvrstila na veliko tekmovanje. Prihajajoča večera z Latvijo v Stožicah (sobota, 18.00) in s Poljsko v Varšavi (ponedeljek, 20.45) na videz ne ponujata velikega izziva za četo selektorja Matjaža Keka, toda v resnici je prav obratno.
Res ne bo šlo za izziv, s katerim se je uspešno soočil Srečko Katanec jeseni 1999, ali za misijo, ki jo je prav tako uspešno jeseni 2009 končal Kek, a nogometaši bodo kljub temu na očeh navijačev. Novembra namreč že tradicionalno prihajajo na nogometne tekme najzvestejši privrženci reprezentance A, tako bo tudi v soboto zvečer ob severni ljubljanski obvoznici, ko bo nekdanji slovenski selektor pripeljal na raženj izbrano vrsto Latvije.
V zadnjih desetih letih je Slovenija, denimo, igrala le dva ključna dvoboja – z Rusi leta 2009 in šest let pozneje še z Ukrajinci v dodatnih kvalifikacijah za euro 2016, ko se Katančevi četi, tedaj še s Kevinom Kamplom, ni izšlo. V vseh preostalih večerih je šlo bodisi za prijateljske tekme – ena od njih je bila leta 2012 v Skopju usodna za Slavišo Stojanovića – bodisi za dvoboje, ki niso odločali o velikih stvareh. Po Rusiji 2009 so si namreč Slovenci izmenjali zastavice s selekcijami, kakršne so Gruzija, ZDA, Makedonija, Kanada, Kolumbija, Malta ter lani v Uefini ligi narodov Bolgarija in Norveška, ko je reprezentanco po slovesu Tomaža Kavčiča začasno vodil njegov pomočnik Igor Benedejčič.
Na Obali tudi Roman BezjakVčerajšnji trening na Bonifiki je začinila novica, da je selektor Kek naknadno vpoklical v reprezentanco tudi Romana Bezjaka, ki mu je sprva odmeril počitek zavoljo poškodbe gležnja. A Kek noče tvegati, saj ima težave s stegensko mišico napadalec Robert Berić, podobna ovira je pred vezistom Žanom Majerjem. Selektor je torej poklical v Portorož igralca, s katerim je septembra uspešno šokiral Poljsko in Izrael, oktobra je bilo na žalost navijačev obratno v Skopju in Stožicah.
V zadnji dekadi sta torej igrala prava derbija le Kek in Katanec. Pred Janom Oblakom, Josipom Iličićem, Andražem Šporarjem in drugimi fanti je posledično odgovorna naloga, da čez tri dni nagradijo navijače, ki si bodo v soboto popoldne vzeli čas in jih bodrili kljub klavrnemu položaju po oktobrskih ničlah z Makedonci in Avstrijci ter padcu brez izstreljenega naboja.
