Legendarni ultramaratonec Miro Kregar sprejet v hišo slavnih

Če kak dan nič ne naredim zase, mislim, da bom en dan prej umrl,« uvodoma pove Kamničan, 60-letni Miro Kregar, legendarni ultramaratonec, ki so ga letos na Havajih sprejeli v hram slavnih svetovnega prvenstva v ultramaratonskem triatlonu, ki od leta 1983 poteka v Kailui Koni na Havajih.

»To je priznanje za 20 let trdega dela. V uradni obrazložitvi so izpostavili moje dosežke: šestkrat na stopničkah – enkrat prvi, trikrat drugi in dvakrat tretji, za nameček sem bil devetkrat najhitrejši v teku. Vedno sem bil nasmejan, pripravljen sodelovati in pomagati ter dostopen medijem,« Miro pove, kako so organizatorji utemeljili priznanje.

Uradno slavni Kregar FOTO: osebni arhiv

Da bo sprejet v čislano ustanovo, ni vedel. Ob letošnji 40-letnici tega tekmovanja so organizatorji (mogoče so celo sledili Mirovi ideji) povabili bivše tekmovalce, da se udeležijo štafetnega tekmovanja. Miro je treniral, načrte mu je prekrižala poškodba zadnje stegenske mišice. So pa zato njegovi prijatelji, s katerimi je tekmoval zadnjih 20 let, sestavili trojko, Miro je bil kapetan ekipe Team Rat Pack. Martin Raymond (Kanada) je preplaval 10 kilometrov, Jochen Dembeck (Nemčija) je nadaljeval na kolesu (421 km), Peter Mueller (Švica) je pretekel dvojni maraton (84 km).

»Ko smo bili v četrtek pred startom vsi zbrani, so pred vsem tem občinstvom začeli navajati neke dosežke. Niti nisem dobro poslušal, na koncu so izgovorili moje ime. Skoraj sem padel s stola,« Miro opiše, kako je potekal sprejem v hišo slavnih.

Kogoj, Tomšič in Ribeiro

Miro je od mladih nog zapisan športu. Sprva igre z žogo, v srednji šoli je začel teči. Leta 1982 je v Mikijevem zabavniku prebral članek o havajskem ironmanu. Leta 1984 je tekmoval na prvem triatlonu na Bledu, v teh dneh končuje 40. triatlonsko sezono. Do danes je opravil s 13 ultramaratoni, 20 ironmani, 80 polironmani, na leto temu prišteje do osem krajših triatlonov. Leta 1994 je premagal tudi slovenski megatriatlon, s čimer je prišel v Guinnessovo knjigo rekordov.

Doma sta mu bila najhujša konkurenca Igor Kogoj in Jani Tomšič, na Havajih Brazilec Alexandre Ribeiro, ki je dobil kar šest ultramaratonov. »Ko sem ga leta 2013 premagal, je nehal tekmovati. Sva pa bila in ostala velika prijatelja. Vsakemu dvoboju do zadnje kaplje potu je sledil prijateljski objem,« dodaja Miro, ki zmago leta 2013 postavlja na piedestal kot največji dosežek v karieri.

Miro je postal junak doma in na tujem. »Legendarna Dušan Mravlje in Martin Strel sta me vpeljala v marketinški svet in s sponzorji niti nisem imel velikih težav. Zaposlen sem bil na Telekomu Slovenije, kjer je Ivo Tomc lepo skrbel zame,« dodaja Miro, ki meni, da mu je bronasta medalja z EP 1995 v navezi Igor Kogoj-Uroš Velepec odprla marsikatera vrata. Doma pa je za družino skrbela žena Meta, ki ji je Miro zelo hvaležen.

Drži pesti za Tjašo

»Še danes sem aktiven,« je jasen Miro, ki opravi tudi do tri treninge na dan. »Z lahkoto, bi rekel Uroš Velepec. Vse delam. Plavanje, kolo, tek, fitnes, smučarski tek, pohodništvo ... Rad imam kombinacije, recimo z gorskim kolesom na Jermanco in tek na Kamniško sedlo. Pa poleti dolga plavanja na Bledu, v Bohinju, Strunjanu. Tudi pozimi sem petkrat na teden na kolesu. Doma sem v Stranjah pri Kamniku, hribe imam na dlani, sonca obilo tudi pozimi, sneg na Veliki planini,« poudari elektrotehnik po izobrazbi, sicer pa učitelj smučanja in strokovni delavec triatlona, duatlona, akvatlona.

Tudi tekmovalnih ambicij mu ne manjka. Želi, da bi Triatlonski klub Trisport Kamnik, katerega ustanovitelj in predsednik je, še naprej organiziral blejski triatlon, ki bo 2024. praznoval 40-letnico. Drži pesti, da bi otroci, ki vadijo v Šoli triatlona Trisport Lelosi, dosegali vidne rezultate. Klub je bil letos razglašen za najboljši triatlonski klub v Sloveniji. »Velik cilj pa je, da bi naša najboljša klubska in slovenska triatlonka Tjaša Vrtačič dosegla uvrstitev na olimpijske igre v Parizu. Če bi ji to uspelo, bi bil to eden večjih dosežkov,« sklene kleni Miro.