Leila Mazouzi: Nepozabno, ko se spoprimeš z idolom
Leila Mazouzi še ni dopolnila niti 16 let, pa na tatamiju že premaguje tudi občutno starejše tekmice. Na kadetskem evropskem prvenstvu v Poreču (do 18 let) si je judoistka kluba Z'dežele Sankaku konec junija v kategoriji do 63 kg priborila bronasto kolajno.
Za judo sta jo navdušila oče Tarik, ki je bil tudi njen prvi trener pri JK Beltinci, in sestra Hanna, ki se je takisto ukvarjala s tem borilnim športom. »Kakor je njo pot pripeljala v celjski Sankaku, sem tudi jaz pred dvema letoma in pol prišla na Lopato. Zelo sem si želela trenirati skupaj z najboljšimi slovenskimi judoisti in vesela sem, da lahko vadim v tem klubu,« je pogovor začela Leila Mazouzi, ki se bo danes dokazovala še na kadetskem svetovnem prvenstvu v Sarajevu.
»Za to tekmovanje sem se začela pripravljati takoj po EP v Poreču, v tem trenutku pa imam še mešane občutke,« je povedala komaj 15-letna Prekmurka, ob kateri bodo danes in jutri Slovenijo v glavnem mestu BiH zastopali še Nika Tomc (do 57 kg), Vanessa Asja Herič (nad 70 kg) in Žan Kostanjšek (nad 90 kg).
Leila je prve korake na tatamiju naredila že pred osmimi leti, zdajšnjega trenerja Marjana Fabjana pa opisuje le z izbranimi besedami. »Boljšega trenerja si ne bi mogla želeti. Na treningu resda zahteva red in disciplino, drugače pa ti pomaga, kjer le lahko,« je zaupala Mazouzijeva, ki ne skriva navdušenja niti nad klubsko kolegico Tino Trstenjak.
Ne skriva visokih ciljev
»Tina je moja vzornica. Želim si, da bi bila tako dobra kot ona ali še boljša. Zdaj je na neki način tudi moja trenerka. Od nje dobim veliko koristnih nasvetov in štejem si v čast, da lahko vadim z njo,« je poudarila Mazouzijeva, ki se je prejšnjo sredo na treningu v telovadnici kluba Z'dežele Sankaku pogumno postavila po robu tudi francoski šampionki Clarisse Agbegnenou, olimpijski prvakinji iz Tokia 2021.
»Ko sem se zjutraj spomnila, da bo prišla popoldne k nam Clarisse, sem bila zelo živčna. Tudi ona je – tako kot Tina – moj idol, že od nekdaj sem si želela biti takšna borka, kot sta oni dve. Na treningu sem poskušala dati vse od sebe in ji pokazati, da se znam tudi jaz dobro boriti. Tega dneva nikoli ne bom pozabila. Nekaj najlepšega je, ko se lahko primeš s svojim vzornikom,« je priznala obetavna Prekmurka, ki med tednom prebiva nad Sankakujevo borilnico in obiskuje prvi letnik srednje šole za gradbeništvo in varovanje okolja v Celju, domov pa se vrača za vikende.
»Čas takrat preživljam z družino in prijatelji, rada poslušam tudi glasbo. Med tednom pa sem povsem zasedena s šolo in judom,« je razkrila Mazouzijeva in zaupala, da njen priimek izvira iz Alžirije. »Od tam je moj dedek pripotoval v Ljubljano na študij arhitekture, med katerim je spoznal mojo babico. Jaz sem tako četrt Arabka. V Alžiriji še nisem bila, si pa res želim iti enkrat tja,« je zaupala Leila, ki ne skriva visokih ciljev. »Verjetno vsak judoist sanja o olimpijski kolajni. To je tudi moj cilj: želim si biti evropska, svetovna in olimpijska prvakinja,« je še dejala Mazouzijeva.
