Lepo slovo Aljaža in Blaža
Največji domači teniški dogodek se ni končal tako veličastno, kot so si prireditelji želeli, vseeno pa ga je za konec ozaljšala včerajšnja zmaga v II. skupini Davisovega pokala moške reprezentance z odhajajočima Aljažem Bedenetom in Blažem Kavčičem proti Estoniji. Seveda bi bilo še lepše, če bi slednji uresničil napoved o posebni prireditvi z ekshibicijskim slovesom od profesionalnega tenisa in če bi sklepni konec tedna na igrišču pričakala naša vodilna igralka Kaja Juvan.
Pred enim letom se je uvrstila v portoroški polfinale, tokrat je podobno kot rojakinja Tamara Zidanšek turnir na Obali sklenila po drugem nastopu. Res pa je, da je bil Kajin boj z lansko italijansko zmagovalko Jasmine Paolini izjemen; izgubila je šele v podaljšani igri 3. niza. Zaradi družinskih razlogov, ki niso povezani s športom, preživlja težke tedne, vsi, ki poznajo Kajo tako po teniški kot tudi osebni plati, ji želijo vse najboljše.
Tako kot tudi v prihodnje Katarini Srebotnik, Kavčiču in Bedenetu, saj se poslavljajo od vrhunskega športa. Prva je včeraj uradno pomahala v slovo tenisu, Kavčič je že dolgo načrtoval posebno prireditev, a je sobotni dež odplaknil tako ekshibicijo kot tudi nadaljevanje nastopov moške vrste v Davisovem pokalu.
Kar na jok mu je šlo
Pri slednji pa sta igrala z Bedenetom. In če sta se že morala posloviti igralca, ki sta skupaj z Grego Žemljo, zdaj zveznim kapetanom moške reprezentance, pustila vidne sledi na teniškem zemljevidu, si lepšega načina od odločilne zmage med dvojicami proti estonski navezi Kenneth Raisma-Mattias Slimar kar nista mogla želeti. Slovenija si je tako po petkovih dveh posamičnih zmagah in s skupnim izidom 3:0 zagotovila napredovanje v kvalifikacijski dvoboj I. svetovne skupine, ki bo prihodnje leto.
»Na koncu se je izšlo, kot se je moralo. Je bilo čustveno, sploh med govorom. Nikoli ni lahko, tenis je bil vendarle moje življenje in sem mu vse podredil. Vesel sem, da se je na tak način končalo,« je poudaril Bedene, njegov soigralec Kavčič, ki je tekmo in kariero sklenil z asom, pa je dodal: »Smešno je bilo, ker je eden najboljših prijateljev stal zraven in rekel: 'Daj as.' Kar na jok mi je šlo, ko sem odbijal žogico, saj sem vedel, da bo to zadnji servis. Uspelo mi je in boljšega zaključka si ne bi mogel želeti: zgodilo se je v Portorožu, vreme je bilo ob polnih tribunah lepo, poslovil sem se pred družino, igral za reprezentanco, dosegel odločilno točko, in še to z Aljažem v dvojicah.«
