Leta 2016 je Tobi Amusan napovedala, da bo nepozabna
»Zdaj se še ne ve, toda že kmalu bom nepozabna. Vztrajala bom, dokler mi ne bo uspelo.« Tako je novembra 2016 na družabnem omrežju twitter čivknila Oluwatobiloba oziroma Tobi Amusan. Očitno je že takrat slutila, da bo nekega lepega dne šokirala (športni) svet, kakor ga je minulo nedeljo na atletskem svetovnem prvenstvu v Eugenu, na katerem je v teku na 100 metrov z ovirami zablestela z izjemnim svetovnim rekordom.
V polfinalu je bila 25-letna Nigerijka s časom 12,12 sekunde za osem stotink hitrejša od prejšnje najboljše znamke, ki si jo je od leta 2016 lastila Američanka Kendra Harrison. Veliko premoč je nato Amusanova potrdila tudi v velikem finalu, v katerem se je spustila celo pod mejo 12,10 sekunde (12,06), a njen novi imenitni dosežek v disciplini, v kateri je nekoč blestela Brigita Bukovec, ni obveljal kot svetovni rekord, ker je imela tedaj preveliko pomoč vetra v hrbet (2,5 m/s).
»Naredila sem, kar sem morala narediti,« je po največjem uspehu doslej samozavestno izjavila svetovna prvakinja, katere osebni rekord je bil sicer pred prihodom v Oregon 12,40 sekunde. To pomeni, da ga je izboljšala za kar 28 stotink. Da je treba verjeti vase, ji je privzgojila ena od trenerk. »Naučila me je, da moram, ko vstopim v sobo, v kateri je polno mojih tekmic, gledati, kot da sem svetovna rekorderka. Pred tekmami me vedno spominja, da sem trdo trenirala, da si moram zaupati in da moram svojo agresivnost prenesti na progo,« je razkrila skrivnost uspeha.
Zažgal je njeno opremo
A ni veliko manjkalo, da bi športno pot končala, še preden jo je dobro začela. Njen oče je namreč vse od začetka nasprotoval temu, da bi se ukvarjala z atletiko. »Moji starši so učitelji, oba sta zelo stroga. Ko odraščaš v takšni družini, hitro spoznaš, da se moraš povsem posvetiti šoli,« je pojasnila Amusanova, ki ji je ob strani stala le mati. »Ker je v meni videla nekaj, česar še sama nisem, mi je dala priložnost, pri čemer mi je ves čas polagala na srce, naj je nikar ne razočaram,« je zaupala Tobi.
Mati je nadarjeni hčerki doma hrbet krila tudi tako, da je očetu, ko se je odpravila na trening, govorila, da je šla v cerkev. Toda enkrat mu je prišlo na uho, da je šla teč. »Bil je čisto iz sebe. Takrat je zažgal vso mojo opremo in mi zabičal, da nikoli več ne smem na stadion,« se je težkih trenutkov spomnila nigerijska šampionka, a je kljub vsemu še naprej hodila skrivaj trenirat. Ko je izvedel za njene prve uspehe, pa se je oče – resda s težkim srcem – sprijaznil s tem, da je njegova hčerka športnica.
Potem ko se je morala tako na svetovnem prvenstvu v Dohi 2019 kot tudi na lanskih olimpijskih igrah v Tokiu sprijazniti z nehvaležnim četrtim mestom, je bila silno razočarana. Toda ni obupala, nadaljnje trdo garanje in vztrajanje pa sta se ji bogato povrnili v Eugenu, kjer se je v zgodovino atletike vpisala kot prva nigerijska svetovna prvakinja. Za sijajno predstavo si je prislužila ček za 100.000 dolarjev.
