Lev v močni konkurenci za majico najmlajšega navijača

Žgoče poletno sonce in neskončni razgledi na pobeljene alpske vršace. Takšna je idealna podoba Toura, ki že več kot stoletje navdušuje ljubitelje kolesarstva. Številni slovenski navijači je minuli konec tedna niso doživeli, pričakala jih je drugačna dirka po Franciji, deževna in mrzla, skoraj zimska sredi poletja.

Slovenci so se izkazali kot pravi kaveljci, morda so se nalezli mantre, da je Tadej Pogačar boljši, bolj ko je mokro in hladno. Navijači so v dveh alpskih etapah dolge ure vztrajali najprej na vzponu na 1618 metrov visoki Col de la Colombière v sobotni 8. etapi in nato še proti 2107 metrov visokemu cilju 9. etape v Tignesu. V obeh dneh so doživeli vse štiri letne čase, soparno poletno jutro, nato pa temperaturne in padavinske vzpone in padce, ki so zahtevali od kratkih hlač do zimske bunde.

Za vse so bili nared. Tako je veljalo za šestčlansko družino iz Postojne, ki se je pod vrhom Colombièrja v nalivu skrivala pod šotorskim krilom, kakršnega poznamo vsi, ki smo služili vojaški rok pred osamosvojitvijo ali nekaj let po njej.

»S kombijem smo prišli za podaljšan vikend, prvič smo na Touru. Večkrat smo že bili na Giru, v letih 2017, 2018 in 2019, v Francijo pa si tedaj z majhnimi otroki še nismo upali. Smo ljubiteljski kolesarji in navijamo za vse enako, ne le za naše,« je razkril uradni govornik družine Tomaž (priimka ni želel izdati), za katerim se je skrival podmladek v starosti 11, 10, 7 in 2 leti.
Lev Roglič je dobil močno konkurenco za majico najmlajšega navijača, saj je bilo tokrat med Slovenci opaziti veliko mladih družin, ne nazadnje je bila slovenska sedemletnica bržkone tudi najmlajša, ki je v soboto s kolesom premagala 12-kilometrski vzpon na Colombière, ki je nekaj metrov višji od Vršiča.

Slovenski bo tudi Mont Ventoux

Še bolj slovenska je bila nedelja v Tignesu, kamor so se zgrnili predvsem navijači Primoža Rogliča. Ujela jih je hladna prha, dopoldne pa je ljubljenec številnih kolesarskih src sporočil, da je zanj dirke konec. Bolečine po padcu v 3. etapi so bile prehude. Novico smo dočakali na vratih kampa za avtodome, v katerem je prebivalo za četo slovenskih navijačev.

»Prvič smo na Touru, avtodomarji pa smo že več let. Sklenili smo, da poletne počitnice združimo z ogledom tega spektakla. V prvi vrsti smo Rogličevi navijači. Želeli smo si ogledati Tignes, kjer veliko trenira. Novica o njegovem odstopu nas je malo razočarala, a bomo navijali za druge Slovence. Vsi so izjemni, Matej Mohorič je v velikem slogu dobil etapo, kar dela Pogi, je pa noro,« je povedal Marko Bauman s Ptuja, ki je tudi na poti z majhnimi otroki, Tignes pa je bil prva postaja na francoskih počitnicah. »Zdaj gremo proti jugu, v sredo bomo še na Mt. Ventouxu, nato gremo čez Provanso do Azurne obale. Poskušam prekolesariti čim več prelazov, vzdušje pa je enkratno. Ko sem se v soboto vzpenjal na Col de la Colombière, so navijali tudi zame,« je še dejal Bauman, čigar soseda nam je razkrila tudi kakšno podrobnost iz ozadja dirke.

Pravljica bo trajala še dolgo

»Lani smo že bili na slavju v Parizu, prvič pa smo na Touru z avtodomom in ta način potovanja je najboljši. Vsi so nas strašili, da ne bomo imeli dostopa do Tignesa, če ne bomo prišli pravočasno, zato smo tu že od četrtka. Otrokom sem hotela pokazati, kako je videti gorska etapa v živo in ne pred televizijo. Zdaj, ko so naši tako dobri, je pravi čas za to. Prišli smo spodbujat slovenske kolesarje in da vsaj za kakšen trenutek vidimo moža in očeta, četudi mu le pomahamo ob cesti. Ponedeljek je dan počitka na dirki, ampak se kljub temu bržkone ne bomo smeli videti, saj so v tekmovalnem mehurčku prepovedani tudi stiki z družinskimi člani,« je dejala Teja Hauptman, žena slovenskega selektorja in športnega direktorja pri Pogačarjevi ekipi UAE Andreja Hauptmana. Tudi ona je bila del logistike, ko se je nosilec rumene majice odpravil v Francijo.

»Ko sem Tadeja in Andreja peljala na letališče, se mi je zdelo, da Pogačarja peljem v Gardaland in ne na branjenje lanske zmage na Touru. Tako razigran je bil. Drug na drugega zelo dobro vplivata, Andrej z nasveti kot njegov mentor in Tadej na njega, da ga pomiri s svojim sproščenim pristopom. Nič ga ne spravi iz tira, ni dovzeten za pritiske iz okolice,« je Hauptmanova orisala 22-letnega mladeniča s Klanca pri Komendi, ki se mu obeta druga zaporedna zmaga v Parizu.

Na Elizejskih poljanah tokrat ne bomo videli dveh Slovencev, a je selektorjeva žena prepričana, da se bo iz slabega v Franciji izcimilo nekaj dobrega v Tokiu. »Tudi Primož si je želel zmagati, a mu je žal padec odvzel možnosti. Ker se nikoli ne vda, odstopa nismo pričakovali, a so bile bolečine tokrat očitno prehude. Hudo nam je zanj, a se bo pobral. Kmalu bodo olimpijske igre, za katere nas je skrbelo, da bosta oba slovenska aduta preveč utrujena po Touru. Zdaj bo vsaj eden pravočasno okreval in šel v boj za kolajne. Prepričana sem, da bo vse v redu. Zelo pozno je prišel v kolesarstvo, nanj lahko gledamo podobno kot na Pogija, lahko bi imel pred sabo še 10 let v vrhunskem kolesarstvu,« se Hauptmanova nadeja, da se bo nadaljevala kolesarska pravljica in da bodo tudi v prihodnje ob cesti prevladovale slovenske zastave.

V vsako pravljico spadajo tudi negativni liki. V Franciji so bili to tisti Slovenci, ki so z iztegnjenimi sredinci pozdravljali spremljevalne avtomobile Pogačarjeve ekipe. Težko bi jih označili za navijače. A karavana Toura gre naprej. S slovenskim gospodarjem.