Liga narodov je uspešnica, Čeferin ni povsem srečen

LJUBLJANA – Slovenci smo z grenkobo pospremili premierno tekmovanje evropskih nogometnih reprezentanc. Slabi rezultati v ligi narodov so odnesli selektorja Tomaža Kavčiča, podaljšali negotovost v čakanju na imenovanje novega šefa izbrane vrste in pričakovanjih pred kvalifikacijami za evropsko prvenstvo 2020, ki se začnejo marca prihodnje leto. Ob tem bo Slovenija v drugi izvedbi lige narodov igrala v najnižjem kakovostnem razredu v družbi z neprivlačnimi ekipami, kot so Andora, Gibraltar, San Marino ...

Vsi lahko ciljajo na euro

»Ni mi najbolj pri srcu to, da je Slovenija padla v nižjo ligo,« je na obisku v Bruslju dejal predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin. Toda prvi mož evropskega nogometa je generalno zadovoljen z izvedbo tekmovanja. Od prevzema vodenja Uefe septembra 2016 je nadziral ta projekt, ki je nadomestil prijateljske tekme, pri tem pa je ocenil, da je bil že skupinski del nad pričakovanji, saj je uveljavil interese tako velikih kot tudi malih reprezentanc. »Vedno smo imeli pritožbe velikih držav, da ne igrajo dovolj medsebojnih tekem, in vedno smo imeli pritožbe malih držav, da težko zmagajo, ker igrajo proti velikim. Zdaj imamo zanimivo obliko tekmovanja, ki je hkrati tudi pot do uvrstitve na evropsko prvenstvo, kar je še posebno pomembno za moštva v ligi D, ki v preteklosti niso imela pravih možnosti kvalificiranja,« je dejal 51-letni Čeferin.

Evropski nogomet je tako spisal novo uspešno tekmovalno in poslovno poglavje, zgledni sta bili tudi obiskanost tekem in medijska pokritost. »Vem, da so nekatere večje reprezentance razočarane, ker so tako kot Slovenija izpadle v nižji rang, vendar je to del športa, zaradi česar je ta tudi tako zanimiv,« je pragmatično ocenil Čeferin, ki bo februarja na kongresu Uefe v Rimu potrjen na položaju predsednika do leta 2023, saj na volitvah sploh ne bo imel protikandidata.

Superliga brez možnosti
Čeferin se je sicer v torek mudil na sedežu Evropske komisije skupaj s predsednikom Evropskega klubskega združenja (ECA) Andreo Agnellijem. V Bruslju sta sestankovala z evropskim komisarjem za šolstvo, kulturo, mladino in šport Tiborjem Navracsicsem. Predstavila sta mu pripravljenost evropskih klubov in Uefe, da še naprej skupaj oblikujejo razvoj evropskega nogometa. V tej luči sta pozneje tudi odločno zanikala možnost o oblikovanju odpadniške zasebne lige najbogatejših klubov pod imenom superliga.

Nemški Der Spiegel je namreč na začetku novembra pisal o tem, da naj bi se najbogatejši klubi leta 2021 združili v svojem tekmovanju, ločenem od uveljavljene evropske lige prvakov. »Ni možnosti za superligo. Ko smo stopili v stik s predstavniki velikih klubov, so nam vsi dejali, da ni bilo nobenih resnih pogovorov. Devetindevetdeset odstotkov nam je dejalo, da sploh ne vedo nič o tem. Komisarju smo sporočili, da je evropski nogomet združen,« je zatrdil Čeferin, Agnelli pa mu je pritegnil: »Kar je izključeno, je nastanek superlige. S stališča ECA in tudi Juventusa, ki ga tudi predstavljam kot predsednik, je pomembno povedati, da o tem ni bilo nobenega govora v letošnjem letu.«

Dogovor o sedanjih formatih evropskih klubskih tekmovanj velja do leta 2024. Najbogatejši klubi so že zdaj vključeni v skupno podjetje, ki upravlja elitna evropska tekmovanja in prodaja povezane pravice. »Že danes imamo nekaj, kar bi moralo zadovoljiti klube, kot so Juventus, Bayern, Anderlecht in drugi,« je dejal Agnelli. Predstavniki ECA bodo v skladu z načrti dobili tudi mesto v upravnem odboru omenjenega podjetja, s čimer bodo še učinkoviteje uresničevali svoje interese.