KOŠARKA
Litovci zaman čakali na Luko Dončičiusa
Tudi v Kaunasu pričakujejo dvoboj med Litvo in Slovenijo za OI. Luka Rupnik jih je podučil, da ima njegov prijatelj neverjeten IQ.
Odpri galerijo
Luka Dončić še nikoli ni igral proti litovski reprezentanci. FOTO: Jože Suhadolnik
V petek so poleteli iz domovine kot Luka Dončić, Jaka Blažič, Zoran Dragić, Edo Murić in Klemen Prepelič, dve uri pozneje so pristali v Kaunasu kot Dončičius, Blažičius, Dragičius, Muričius in Prepeličius pod vodstvom selektorja Aleksandrasa Sekuličiusa. Tradicionalna prilagoditev priimkov na litovske jezikovne razmere pa ni niti malo zbegala slovenskih košarkarskih reprezentantov. Pred začetkom kvalifikacij za olimpijske igre zelo dobro vedo, kdo in kaj so. Po prihodu v drugo največje mesto v Litvi s 382.000 prebivalci so slovenski košarkarji pritegnili veliko pozornost domačih medijev.
V državi, v kateri igra pod obroči po priljubljenosti in tradiciji krepko prekaša druge panoge, spoštujejo evropske prvake, ki so zadnjič obiskali Kaunas 18. avgusta 2014 pred svetovnim prvenstvom v Španiji. Lietuva je bila takrat uspešnejša z 80:76, prav tako pa tudi dobra tedna pozneje na mundialu s 67:64 v zadnjem soočenju dolgoletnih tekmecev nasploh, ki je imel zelo neobičajen scenarij. Slovenci so namreč vodili z 62:51, v zadnjih 11 minutah pa zmogli le dve točki; dosegel jih je Goran Dragić 47 sekund pred koncem spopada v Las Palmasu.
Aduti litovske izbrane vrste z Domantasom Sabonisom in Jonasom Valančiunasom na čelu ne bi imeli nič proti, če bi težko pričakovana revanša za olimpijsko vozovnico imela podoben razplet. V minulih sedmih letih so se sicer karte močno premešale. Litovci v teh dneh govorijo zgolj o svojih ljubljencih in Luki Dončičiusu, ki ga je že na letališču pričakala množica novinarjev. Ostali pa so brez želenih intervjujev, zato upajo, da se jih bo usmilil v Žalgiris Areni s 15.415 sedeži, ki bo lahko zaradi državnih omejitev sprejela do 11.000 gledalcev na vsaki tekmi.
Do tedaj se bodo morali zadovoljiti z izjavami Dončićevega prijatelja Luke Rupnika, ki jih je podučil: »Luka vsak dan prikaže nekaj izjemnega, česar še nikoli nisem videl v življenju. Neverjetno je, kako zna predvideti gibanje tekmečeve obrambe, kako v mislih načrtuje vse skupaj, preden se zgodi na igrišču. Vsi občudujemo njegov košarkarski IQ. Hkrati pa je izjemno pozitiven fant, nenehno je nasmejan. Sprejeli smo ga za vodjo, drugače niti ni moglo biti, a ima dobro spremljevalno zasedbo. V njej je cela kopica dolgoletnih reprezentantov, velika pridobitev pa je Mike Tobey, ki bo eno od največjih presenečenj olimpijskih kvalifikacij.«
Dončić je v teh dneh z mislimi tudi v Teksasu, kjer so mu za novega klubskega trenerja dodelili Jasona Kidda. Legendarni organizator igre, drugi po številu asistenc v ligi NBA za Johnom Stocktonom, je pred desetimi leti osvojil naslov prvaka z Dallasom, v lasti pa ima tudi dve zlati olimpijski kolajni. Do prve je prišel leta 2000 v Sydneyju v družbi Alonza Mourninga, Kevina Garnetta, Vincea Carterja, Garyja Paytona in drugih asov, a ni veliko manjkalo, da bi klonili v polfinalu – proti Litvi. Če bi Šarunas Jasikevičius tik pred iztekom igralnega časa zadel za tri točke pri 83:85, bi imele olimpijske igre drugačno zgodovino.
V državi, v kateri igra pod obroči po priljubljenosti in tradiciji krepko prekaša druge panoge, spoštujejo evropske prvake, ki so zadnjič obiskali Kaunas 18. avgusta 2014 pred svetovnim prvenstvom v Španiji. Lietuva je bila takrat uspešnejša z 80:76, prav tako pa tudi dobra tedna pozneje na mundialu s 67:64 v zadnjem soočenju dolgoletnih tekmecev nasploh, ki je imel zelo neobičajen scenarij. Slovenci so namreč vodili z 62:51, v zadnjih 11 minutah pa zmogli le dve točki; dosegel jih je Goran Dragić 47 sekund pred koncem spopada v Las Palmasu.
Aduti litovske izbrane vrste z Domantasom Sabonisom in Jonasom Valančiunasom na čelu ne bi imeli nič proti, če bi težko pričakovana revanša za olimpijsko vozovnico imela podoben razplet. V minulih sedmih letih so se sicer karte močno premešale. Litovci v teh dneh govorijo zgolj o svojih ljubljencih in Luki Dončičiusu, ki ga je že na letališču pričakala množica novinarjev. Ostali pa so brez želenih intervjujev, zato upajo, da se jih bo usmilil v Žalgiris Areni s 15.415 sedeži, ki bo lahko zaradi državnih omejitev sprejela do 11.000 gledalcev na vsaki tekmi.
Dončićev trener ima dve zlati kolajni
Do tedaj se bodo morali zadovoljiti z izjavami Dončićevega prijatelja Luke Rupnika, ki jih je podučil: »Luka vsak dan prikaže nekaj izjemnega, česar še nikoli nisem videl v življenju. Neverjetno je, kako zna predvideti gibanje tekmečeve obrambe, kako v mislih načrtuje vse skupaj, preden se zgodi na igrišču. Vsi občudujemo njegov košarkarski IQ. Hkrati pa je izjemno pozitiven fant, nenehno je nasmejan. Sprejeli smo ga za vodjo, drugače niti ni moglo biti, a ima dobro spremljevalno zasedbo. V njej je cela kopica dolgoletnih reprezentantov, velika pridobitev pa je Mike Tobey, ki bo eno od največjih presenečenj olimpijskih kvalifikacij.«
Dončić je v teh dneh z mislimi tudi v Teksasu, kjer so mu za novega klubskega trenerja dodelili Jasona Kidda. Legendarni organizator igre, drugi po številu asistenc v ligi NBA za Johnom Stocktonom, je pred desetimi leti osvojil naslov prvaka z Dallasom, v lasti pa ima tudi dve zlati olimpijski kolajni. Do prve je prišel leta 2000 v Sydneyju v družbi Alonza Mourninga, Kevina Garnetta, Vincea Carterja, Garyja Paytona in drugih asov, a ni veliko manjkalo, da bi klonili v polfinalu – proti Litvi. Če bi Šarunas Jasikevičius tik pred iztekom igralnega časa zadel za tri točke pri 83:85, bi imele olimpijske igre drugačno zgodovino.
