JUDO
Lizbona vmesna postaja do Tokia
Maruša Štangar med petkovimi slovenskimi aduti na EP v judu.
Odpri galerijo
Maruša Štangar že ima kolajno s prvenstva stare celine; predlani je bila tretja na evropskih igrah v Minsku. FOTO: Miha Šimnovec
Med trinajsterico slovenskih judoistov, ki se bodo konec tega tedna borili na evropskem prvenstvu v Lizboni, je sposobna visoko poseči tudi Maruša Štangar. Da je njena forma v vzponu, je navsezadnje dokazala tudi pred dobrima dvema tednoma na turnirju za grand slam v Tbilisiju, kjer je v kategoriji do 48 kilogramov navdušila s tretjim mestom. Z njim si je 23-letna Ljubljančanka izbojevala že osmo kolajno na tekmovanjih za svetovni pokal.
»Seveda je zmeraj lepo stopiti na zmagovalni oder in prejeti odličje, saj tako dobiš potrditev, da delaš dobro in da si na pravi poti. A tekma v Gruziji je bila le ena od pripravljalnih preizkušenj na poti do olimpijskih iger v Tokiu,« je dala Maruša takoj vedeti, kaj je njen glavni letošnji cilj. Na EP v portugalski metropoli gleda kakor na vmesno postajo do Japonske. Kot vedno bo dala vse od sebe, z uvrstitvijo pa se ne obremenjuje.
»Potem ko je lani odpadlo veliko tekem, je zame najpomembnejše, da naberem čim več borb z neposrednimi tekmicami, ki jih bova s trenerko Olgo Štirba v Lizboni še bolje proučili,« je napovedala judoistka Olimpije, ki blizu domovine težko najde ustrezne partnerice za sparing. V Avstriji in na Hrvaškem zdaj v najšibkejši kategoriji nimajo nobene vrhunske tekmovalke, v Italiji so se reprezentanti – tako kot v Franciji, Nemčiji in nekaterih drugih velesilah – zaprli v mehurčke, v katerih vadijo med seboj.
Kadar je doma, Maruša veliko trenira z dve leti starejšo sestro Anjo, ki se je 20. marca, torej le dobre tri mesece po zmagi nad rakom (hodgkinov limfom), v Novi Gorici ovenčala z (novim) naslovom državne prvakinje do 57 kilogramov. »Z Olgo in še dvema Gruzijkama smo Anjine boje po medmrežju spremljale v Tbilisiju in vse smo bile izjemno vesele zanjo. Po vsem, kar je prestala, jo je bilo lepo spet videti na tekmi, da je zmagala, pa je bilo sploh čudovito,« se je s sestro veselila diplomirana inženirka živilstva in prehrane, ki nad hotelsko hrano v Gruziji ni bila pretirano navdušena.
Kakor tudi ne nad številnimi testi PCR. V Tbilisiju, kjer vzamejo bris iz obeh nosnic in poleg tega še iz ust, jih je opravila kar osem, na Portugalskem, kjer se že od 5. aprila mudi na (zaključnih) pripravah, pa bo imela do svojega petkovega dneva D na prvenstvu stare celine skupaj sedem testov.
»Če sem se morda že malo navadila nanje, pa ne morem reči, da so prijetni. Me pa vseeno čudi, kako zelo se razlikuje njihova cena: v Gruziji so stali po 36 evrov, na Portugalskem je treba zanje odšteti 50 evrov, pri nas pa dvakrat toliko,« je zaupala mlajša od sester Štangar. Iz Coimbre, kjer so jo v hotelu med drugim razveselili tudi s slastnim zrezkom s šparglji, se bo danes preselila v Lizbono.
Kot je dejala, se počuti dobro pripravljeno. »V primerjavi z novembrskim EP v Pragi, kamor sem odpotovala pravzaprav brez sparingov (tam je izgubila že v uvodnem krogu), je napredek več kot očiten,« je razkrila Maruša in ponovila, da je Lizbona zanjo vendarle vmesna postaja na poti proti Tokiu.
»Seveda je zmeraj lepo stopiti na zmagovalni oder in prejeti odličje, saj tako dobiš potrditev, da delaš dobro in da si na pravi poti. A tekma v Gruziji je bila le ena od pripravljalnih preizkušenj na poti do olimpijskih iger v Tokiu,« je dala Maruša takoj vedeti, kaj je njen glavni letošnji cilj. Na EP v portugalski metropoli gleda kakor na vmesno postajo do Japonske. Kot vedno bo dala vse od sebe, z uvrstitvijo pa se ne obremenjuje.
»Potem ko je lani odpadlo veliko tekem, je zame najpomembnejše, da naberem čim več borb z neposrednimi tekmicami, ki jih bova s trenerko Olgo Štirba v Lizboni še bolje proučili,« je napovedala judoistka Olimpije, ki blizu domovine težko najde ustrezne partnerice za sparing. V Avstriji in na Hrvaškem zdaj v najšibkejši kategoriji nimajo nobene vrhunske tekmovalke, v Italiji so se reprezentanti – tako kot v Franciji, Nemčiji in nekaterih drugih velesilah – zaprli v mehurčke, v katerih vadijo med seboj.
Opazen napredek od novembra
Kadar je doma, Maruša veliko trenira z dve leti starejšo sestro Anjo, ki se je 20. marca, torej le dobre tri mesece po zmagi nad rakom (hodgkinov limfom), v Novi Gorici ovenčala z (novim) naslovom državne prvakinje do 57 kilogramov. »Z Olgo in še dvema Gruzijkama smo Anjine boje po medmrežju spremljale v Tbilisiju in vse smo bile izjemno vesele zanjo. Po vsem, kar je prestala, jo je bilo lepo spet videti na tekmi, da je zmagala, pa je bilo sploh čudovito,« se je s sestro veselila diplomirana inženirka živilstva in prehrane, ki nad hotelsko hrano v Gruziji ni bila pretirano navdušena.
Kakor tudi ne nad številnimi testi PCR. V Tbilisiju, kjer vzamejo bris iz obeh nosnic in poleg tega še iz ust, jih je opravila kar osem, na Portugalskem, kjer se že od 5. aprila mudi na (zaključnih) pripravah, pa bo imela do svojega petkovega dneva D na prvenstvu stare celine skupaj sedem testov.
»Če sem se morda že malo navadila nanje, pa ne morem reči, da so prijetni. Me pa vseeno čudi, kako zelo se razlikuje njihova cena: v Gruziji so stali po 36 evrov, na Portugalskem je treba zanje odšteti 50 evrov, pri nas pa dvakrat toliko,« je zaupala mlajša od sester Štangar. Iz Coimbre, kjer so jo v hotelu med drugim razveselili tudi s slastnim zrezkom s šparglji, se bo danes preselila v Lizbono.
Kot je dejala, se počuti dobro pripravljeno. »V primerjavi z novembrskim EP v Pragi, kamor sem odpotovala pravzaprav brez sparingov (tam je izgubila že v uvodnem krogu), je napredek več kot očiten,« je razkrila Maruša in ponovila, da je Lizbona zanjo vendarle vmesna postaja na poti proti Tokiu.
