Ljubljančan iz Štepanjca, ki ima rad Olimpijo

»Malce bolj umirjeno je vse skupaj. Olimpija je velik klub, pri članih je velik pritisk. Ko skleneš delo, je čutili neko lagodnost,“ ob jutranji kavi razmišlja 49-letni Safet Hadžić. Pravijo mu tudi dobri duh Olimpije. Predvsem pa pravi lojalen vojak kluba. Ko predsednik Milan Mandarić potrebuje pomoč, je Hadžić tu. Ljubljančani so z izbiro trenerjev Ilije Stolice in Aleksandra Linte brcnili v temo. Nekaj časa so vztrajali, potem je predsednik priznal zmoto in napako ter šel v lov na novega trenerja. Tu je potegnil še eno potezo. Da stroka ne bi naredila še več škode, je Mandarić na pomoč najprej (že tretjič v zadnjih letih!) poklical šefa svojega mladinskega pogona Safeta Hadžića.

»Predsednik je rekel, da za teden dni potrebuje pomoč. Bil sem jasen: kakor koli je treba pomagati, tu sem,« je v svojem slogu odvrnil Hadžić, ki je z Olimpijo odigral tri tekme, v domači ligi je dosegel dve pomembni zmagi pa tudi v Trnavi ni izgubil. »Nisem pričakoval takega izplena. Bistveno pa je, da se je na koncu dobro končalo za Olimpijo in njeno člansko ekipo,« dodaja Hadžić. Tople vode ni izumil. »Dobro poznam Ljubljančane in ljubljansko publiko, ki želi gledati napadalen nogomet! Ko sem začasno prevzel Olimpijo, sem vedel, da imam igralce, ki so sposobni igrati nogomet po okusu gledalcev. Pa saj za njih se igra. Uspelo nam je. Ponavljam: tale ekipa ima še precej rezerv, zlasti v kakovosti posameznikov, in še boljši napadalni nogomet lahko pokaže,« poudarja Hadžić.​

Olimpiji napoveduje nov naslov

Ko je prvič v tej sezoni stopil v igralsko garderobo, mu je hitro postalo jasno, da so fantje v slabem psihološkem stanju. »Sem zagovornik močne energije, ne pa stihije ... Če ne vložiš maksimuma, vse pa začiniš s pravo energijo, ne bo uspeha. Tak sem bil tudi kot igralec,« razloži Hadžić, ki so se ga igralci hitro navadili, v ekipi je naredil nekaj sprememb, predvsem pa je zasedbi pustili igrati – nogomet. Za gol več v tekmečevi mreži. Igralci so pozdravili Hadžićevo nogometno filozofijo, ki je dala zadetke in točke.


Vmes je predsednik Mandarić našel novega trenerja, v nedeljo pa se je Safet poslovil od ekipe. »Zahvalil sem se igralcem za dobro sodelovanje. Zaželel sem jim srečo in veliko uspeha. Prepričan sem, da se lahko ponovi lanski scenarij, Olimpija je lahko spet državni prvak. Tudi Maribor bo prišel v krizo,« meni Hadžić, ki priznava, da je bilo slovo od igralcev čustveno, veliko mu pomeni tudi aplavz Green Dragons in drugih gledalcev na odprti sceni na stadionu v Stožicah. »V tem času sem spoznal, da Olimpija ljudi še kako zanima. Številni so me v tem času spraševali, kako je v Olimpiji, kako igramo, kaj bi še lahko popravil. Veseli so bili zmag, zaželeli so mi srečo,« je tudi Hadžića presenetilo tolikšno zanimanje Ljubljančanov za aktualne državne in pokalne prvake.

Iz Štepanjca

Po opravljeni misiji pri članih se je Hadžić že vrnil na staro delovno mesto v Olimpiji, kjer od lani opravlja vlogo šefa mladinskega pogona. »To je odgovorno in zahtevno delo. Želeli bi najti primerne igralce, ki bi se skozi naš trenažni proces razvili v igralce, ki bi lahko zadovoljili visoka merila članske vrste Olimpije. Vsakdo ne more igrati v Olimpiji. Poleg nogometnega znanja je nujen pravi karakter. Številni igralci so blesteli v svojih manjših klubih, v Olimpiji pa se niso znašli. Svoje naredijo tudi pričakovanja in pritiski,« Hadžić o tem, kaj počne s svojo ekipo. Priznava, da so potrebovali nekaj časa, da so vzpostavili organizacijo in način dela.

​
Letos bo Hadžić dopolnil 50 let, oktobra bo srečal abrahama. Srečen je v Ljubljani, kjer je otroštvo preživel v Štepanjskem naselju v tipični proletarski družini. Oče po rodu iz BiH in mama iz Hrvaške sta se spoznala v Ljubljani, vzgojila sta Safeta, ki se je hitro zapisal nogometu. V njegovem bloku so živeli še Željko Milinovič, Grega Židan, Slaviša Stojanovič in Nihad Pejkovič. »Družili smo se in si trasirali pot v nogomet. To so bili lepi časi,« je malce nostalgičen Hadžić, ki je v svoji članski karieri igral za Slovana, Gorico, Celje, Olimpijo, Slavijo Vevče, Domžale, Beltince, Muro in Ljubljano. Če ga bo Milan Mandarić spet kdaj potreboval, je tu, da pomaga! »Tako je. Sem Ljubljančan, rad imam Olimpijo. Poleg tega sem velik perfekcionist in profesionalec, ki vedno in povsod daje vse od sebe. To je moj moto,« razloži Hadžić, ki ceni in spoštuje predsednika Milana Mandarića. »Predsednik je posebnež. Če ne bi bil posebnež, ne bi bil milijonar. Posluša, sprašuje, odloča pa se sam. Tako je prav,« še doda in poudari, da je članska ekipa zdaj v dobrih rokah. Verjame, da bo novi trener zmajev Zoran Barišić dobro delal in bo uspešen.