LM7 iz Čapljine že ima dve domovini

Nogometaši Olimpije so priprave v Turčiji sklenili s tretjim porazom. V zadnjih minutah so zapravili odmevno zmago nad slovitim Šahtarjem, ki je od 82. do 90. minute zaostanek z 0:1 spremenili v zmago s 3:1. Najsvetlejši trenutek v edinem uspehu proti sarajevskemu Željezničarju je imel Luka Menalo. Pokazal je, zakaj je v prvem delu sezone kot blisk švigal po desni strani, zabijal gole (7) in podajal (5) ter se prebil v kategorijo najvznemirljivejših igralcev 1. SNL.

Luka, pojasnite, prosim, kakšna je vaša prihodnost pri Olimpiji?
»Kot kaže, bom za Olimpijo igral le do konca sezone. Ne vem, kaj bo prinesla prihodnost. O njej odloča Dinamo, a ne vem niti tega, kakšne načrte ima z menoj.«

Mar ne bi raje igrali kvalifikacij za ligo prvakov, če bo seveda Olimpija najboljša v Sloveniji?
»Takšne priložnosti res ne bi želel izpustiti iz rok. V Ljubljani se počutim odlično, prihod k Olimpiji je bil pravilna poteza in morda ključna za mojo kariero. Trener Safet Hadžić mi je ponudil priložnost v morda prelomnem obdobju moje kariere.«

Ste imel kdaj prej stike z Mariborom ali Zlatkom Zahovićem?
»O zanimanju Maribora ne vem nič, še manj o Zahoviću. Lahko razkrijem anekdoto, morda je resnična. Povedal mi jo je moj prijatelj Marijan Ćavar, ko je bil še član Zrinjskega in ga je želel Maribor. O meni se je govorilo, da bom odšel k Olimpiji. Zdaj je Marijan pri Eintrachtu iz Frankfurta. Potem ko kluba nista našla skupnega jezika, je Zahović rekel, da Ćavarja ne bi vzel več niti zastonj. O tem, da naj bi jaz odšel k Olimpiji, pa je rekel, da nima pojma, kdo je Luka Menalo.«

Zdaj vas mariborski športni direktor pozna zelo dobro. Vas bo po derbiju v Ljudskem vrtu (22. t. m.) še bolj?
»Olimpija ima štiri točke prednosti in ni tako obremenjena s tem, da mora v tej tekmi osvojiti poln izkupiček. Maribor je v nehvaležnem položaju. Derbi bo zelo zahteven, a vemo, kaj prinaša. Za Olimpijo ne bo ključen, ampak v njem moramo igrati do zadnjega atoma moči.«

Kako ocenjujete Olimpijino moč?
»Najmočnejša je najboljša enajsterica. Igra najboljši nogomet v ligi in o njej ni mogoče polemizirati, enostavno je predobra za slovensko ligo. Dodal bi ji še tri, štiri igralce, potem pa se pojavi šibkejši del. Olimpija nima širokega igralskega kadra. Zato bomo še trpeli, a na srečo ni tako velikega števila tekem.«

S Stefanom Savićem tvorita udarni dvojec na bočnih položajih. Je tudi vaš tekmec?
»Bil je, saj sem tudi jaz prej igral po levi strani, zdaj sem na desni. Res je, da zabijam več golov, ampak Stefan mi je všeč, ker je odličen v preigravanju, najboljši je v igri s hrbta. Težko ga je čuvati. On raje preigra enega igralca več, jaz sem bolj neposreden in raje zabijem gol. Igralec po mojem okusu je. Ko je bil naš član še Asmir Suljić, je bila konkurenca in je bila dobrodošla. Terjala je, da sem bil še bolj zavzet in boljši.«

Kako je porazdeljena hierarhija v moštvu?
»Kapetan Nejc Vidmar, najbolj izkušeni Miral Samardžić in motor na igrišču Tomislav Tomić so vodje v moštvu, ampak predvsem trener Hadžić je tisti, ki s Tomovo pomočjo narekuje sproščenost in zavzetost. Trener je odličen v tem, kako spraviti nasmehe na obraze, a tudi zelo zahteven in avtoritativen, ko je treba vzpostaviti disciplino in delovno vnemo.«

Imate igralskega vzornika?
»Najbolj cenim predanost in posvečenost k temu, kar rad delaš. V tem je Cristiano Ronaldo poseben nogometaš in ga moraš spoštovati. Edinstven je, kako strasten je do igre, zahteven do sebe, discipliniran, profesionalen in predan. Po tem, kako uživa v nogometu in kakšen mojster je, je najboljši Neymar. Ampak on ne more biti vzor igralcem zaradi svojega vedenja zunaj igrišč.«

Bi sprejeli vabilo za slovensko reprezentanco?
»O tem nisem razmišljal, tudi zaradi tega, ker je pri nas poseben položaj. Sem Hrvat iz BiH. Rodil sem se na Hrvaškem, odraščal sem v BiH, ki jo imam za svojo domovino. Pri nas ljudje še živijo v vojni in tako razmišljajo. Toda rad imam tudi Hrvaško, ker sem Hrvat. Imam dve domovini in srečen sem. Vem, da je veliko ljudi, ki tega ne razume. Ko izbiraš reprezentanco, je ne izbiraš zaradi denarja tako kot klub. Do nje moraš nekaj čutiti, imeti moraš večji motiv in jo imeti v srcu.«