NOGOMET
Madžarski as razveselil Maribor
Le redko je o domačem nogometnem prvaku odločalo zadnje kolo. Olimpiji ni šlo v neposrednih dvobojih z Mariborčani in Celjani.
Odpri galerijo
Takole so se Celjani po lanski nogometni drami veselili domače šampionske lovorike. FOTO: Uroš Hočevar
Pogled v zgodovino slovenskih nogometnih prvenstev ponuja zanimive razburljive odločitve o končnem vrstnem redu, le redko pa je o šampionski lovoriki odločal medsebojni dvoboj obeh kandidatov, tako kot bo jutri zvečer v Ljudskem vrtu med Mariborom in Muro. Zanimivo je, da je bilo tako prav lani po nenavadni sezoni, ko je zlovešči virus premaknil odločitev o prvaku v že povsem počitniški julij, ki pa je nato posebej ostal zapisan za Celje.
Prvo slovensko prvenstvo v sezoni 1991/92 je razgrnilo Olimpijo kot udarnega favorita, dotlej jugoslovanskega prvoligaša. Oživel je spet nekdanji ljubljansko-mariborski nogometni derbi, pisano je bilo na tribunah, zlasti v začetku maja za Bežigradom, ko je Samir Zulić z dvema goloma zmajem odprl vrata k naslovu, vijolične pa od lovorike oddaljil.
Slednji so nato v drugi sezoni po osamosvojitvi kovali načrt o revanši, pa je bilo ljubljansko moštvo z Zoranom Ubavićem, Igorjem Benedejčičem, Zulićem in Markom Simeunovićem v vratih premočno. V sezoni 1994/95 je bilo bolj napeto: resda je Olimpija vstopila v sklepni boj z boljšimi delnicami, a teorija je ohranjala Štajerce v igri za tako želeni naslov prvakov. Oboji so za konec gostovali in oboji zmagali: zeleno-beli v Dekanih s 5:0, vijolični v Vevčah z 1:0. Končni vrstni red: Olimpija 44, Maribor 42.
Tu pa je za dobro desetletje napočil konec ljubljanske vladavine. Najprej se je na vrh povzpela Gorica, nato za njo končno tudi Maribor. Vijoličnim je Primorje iz Ajdovščine najdlje dihalo za ovratnik, kot bi to v pesmi zapisal njihov someščan Zoran Predin, toda tako želena lovorika Mariborčanom tokrat le ni ušla. Zagotovili so si jo v zadnjem kolu z gladkih 5:1 proti Beltincem, 1. junij 1997 ostaja v spominu tudi po rekordnem obisku Ljudskega vrta na tekmi slovenske lige: slavilo je 14.000 navzočih.
Posebej je zapisan tudi derbi Olimpije in Maribora za lovoriko 2001. Tako kot Nemci ne bodo pozabili gola Maria Götzeja za zmago v finalu mundiala 2014 proti Argentincem ali Španci štiri leta prej Andresa Inieste v finalnem dvoboju z Nizozemsko, je za nogometni Maribor ostal poseben madžarski napadalec Barnabas Sztipanovics. Ta je v 70. minuti zabil gol za Bežigradom, Sebastjan Cimirotič je nato v 80. resda izenačil, a točka je bila dovolj za vijolično slavje – po točkah z 62:60.
Pred tremi leti je Olimpija potrebovala v zadnjem kolu točko v Domžalah, priigral jo je v 80. minuti Rok Kronaveter z enajstmetrovke, Mariborčan v zeleno-belem dresu. Lani so v neposrednem dvoboju prav za konec o prvaku odločali Celjani in Ljubljančani. Tokrat je točka zadostovala prvim, po izjemnem boju so jo osvojili (2:2) in 100 let kluba ob Savinji zaokrožili s prvo šampionsko lovoriko.
Prvo slovensko prvenstvo v sezoni 1991/92 je razgrnilo Olimpijo kot udarnega favorita, dotlej jugoslovanskega prvoligaša. Oživel je spet nekdanji ljubljansko-mariborski nogometni derbi, pisano je bilo na tribunah, zlasti v začetku maja za Bežigradom, ko je Samir Zulić z dvema goloma zmajem odprl vrata k naslovu, vijolične pa od lovorike oddaljil.
Slednji so nato v drugi sezoni po osamosvojitvi kovali načrt o revanši, pa je bilo ljubljansko moštvo z Zoranom Ubavićem, Igorjem Benedejčičem, Zulićem in Markom Simeunovićem v vratih premočno. V sezoni 1994/95 je bilo bolj napeto: resda je Olimpija vstopila v sklepni boj z boljšimi delnicami, a teorija je ohranjala Štajerce v igri za tako želeni naslov prvakov. Oboji so za konec gostovali in oboji zmagali: zeleno-beli v Dekanih s 5:0, vijolični v Vevčah z 1:0. Končni vrstni red: Olimpija 44, Maribor 42.
Tu pa je za dobro desetletje napočil konec ljubljanske vladavine. Najprej se je na vrh povzpela Gorica, nato za njo končno tudi Maribor. Vijoličnim je Primorje iz Ajdovščine najdlje dihalo za ovratnik, kot bi to v pesmi zapisal njihov someščan Zoran Predin, toda tako želena lovorika Mariborčanom tokrat le ni ušla. Zagotovili so si jo v zadnjem kolu z gladkih 5:1 proti Beltincem, 1. junij 1997 ostaja v spominu tudi po rekordnem obisku Ljudskega vrta na tekmi slovenske lige: slavilo je 14.000 navzočih.
Posebej je zapisan tudi derbi Olimpije in Maribora za lovoriko 2001. Tako kot Nemci ne bodo pozabili gola Maria Götzeja za zmago v finalu mundiala 2014 proti Argentincem ali Španci štiri leta prej Andresa Inieste v finalnem dvoboju z Nizozemsko, je za nogometni Maribor ostal poseben madžarski napadalec Barnabas Sztipanovics. Ta je v 70. minuti zabil gol za Bežigradom, Sebastjan Cimirotič je nato v 80. resda izenačil, a točka je bila dovolj za vijolično slavje – po točkah z 62:60.
V troboju najboljša Gorica
Napeto je bilo tudi v zadnjem kolu tri leta pozneje, ko je bila Gorica (56 točk) v troboju uspešnejša od Olimpije (55) in Maribora (54), boljša je bila tudi v naslednjih dveh sezonah od Domžal, takrat še edinih v boju do konca za naslov. Zadnja doba pa je ponudila dve nogometni drami.Pred tremi leti je Olimpija potrebovala v zadnjem kolu točko v Domžalah, priigral jo je v 80. minuti Rok Kronaveter z enajstmetrovke, Mariborčan v zeleno-belem dresu. Lani so v neposrednem dvoboju prav za konec o prvaku odločali Celjani in Ljubljančani. Tokrat je točka zadostovala prvim, po izjemnem boju so jo osvojili (2:2) in 100 let kluba ob Savinji zaokrožili s prvo šampionsko lovoriko.
