Maksimiljan je bilo za starše predolgo ime

Neznank o tem, kdo je bil najboljši nogometaš jesenskega dela slovenskega prvenstva, ni. Koprčan Maks Barišić je zasenčil tekmece v številkah in dejanjih na igriščih ter postavil nove mejnike med vrednostnimi kategorijami v 1. SNL. Pri 26 letih ni star in ni mlad, ima pa že veliko izkušenj, saj je pred lansko vrnitvijo v Koper dobrih sedem let preživel v Italiji.

Vaš jesenski izkupiček je enajst golov in štiri asistence. Kakšna je vaša ocena, ste bili najboljši?

»Nisem tip človeka, ki bi se naduto postavljal pred druge, a prav tako ne morem mimo dejstev, ki govorijo meni v prid. Predvsem je moj občutek tisti, ki mi daje prav. Velik korak naprej sem naredil v primerjavi z minulo sezono in vse skupaj se izraža v samozavesti. Zabil sem veliko golov, podajal in imel vpliv na igro. Le upam lahko, da bom nadaljeval s podobnim učinkom.«

V minuli sezoni so bila vrata kot začarana za vas, v tej ste zadevali skoraj miže. Kaj se je spremenilo?

»V moji igri se ni veliko spremenilo. Tudi v prejšnji sezoni nisem bil tako slab, kot bi lahko sodili po statistiki. Bolj se nagibam k oceni, da se je po slabi pomladi in negativizmu v okolju zgodil pozitiven zasuk v slačilnici. Svoje naredijo tudi zmage, ki so sprožile pomemben psihični preobrat. Vedeti velja, da sem od lanskega prihoda v Koper šele letos poleti opravil popolne priprave. Lani sem prišel po nekaj kolih, zato sem lovil formo skozi tekme. Pozimi sem se znova otepal s poškodbo, tako da je bilo vse skupaj nekoliko nenaravno in precej kaotično.«

Koper je v nekaj mesecih prehodil pot od boja za obstanek do bitke za prvaka. Kje je realnost?

»Zdajšnje stanje je bliže realnosti. Spremembe, ki so se zgodile poleti, so bile izključno pozitivne. Igralci smo se ujeli med seboj in uživamo kot moštvo. Veliko sem pogovarjamo, odlično se razumemo s trenerji, smo bolj enotni.«

Ime vam je Maks, zanimivo in precej nenavadno. So vam starši kdaj pojasnili, zakaj so izbrali to ime? Od kod izvirajo starši?

»Oče Ilija in mati Anica, imam še starejšo sestro Jano, prihajajo iz BiH, iz mesteca v bližini Jajca. Po rodu so Hrvati. Zanimivo je, da so na drugi strani hriba Srbi, vmes je reka. Pojasnila sta mi, da sta želela izbrati nekaj drugačnega, zgodovinskega. Prišla sta do Maksimiljana, a ker je ime predolgo, sta ga skrajšala. Tako sem Maks. Sicer je bil v družini prvi Koprčan moj dedek, ki mu je v Slovenijo sledil še oče.«

Upali ste na klic selektorja Matjaža Keka. Niste ga dočakali?

»Ni se izšlo, morda bi lahko dobil priložnost in mogoče jo tudi bom. Pomirjen sem, osredotočen sem na svojo igro, na klub in vem, da bom dobil priložnost, če bom tudi spomladi igral na jesenski ravni.«

Nakazuje se šampionska srhljivka. Kako bi razvrstili svoje tekmece?

»V tem trenutku bi na vrh postavil Mariborčane, delujejo najbolj kompaktno in na igrišču se vidi, da so zelo usklajeni. Spomladi pričakujem drugačno Muro. Premore najboljše posameznike in ne bo obremenjena z Evropo. Olimpija je nekoliko za njima.«