NOGOMET
Mandarić ne da Olimpije
(Ne)uspešno iskanje novih lastnikov kluba s stadiona Stožice. Mitja Viler spet doma, Mura okrepitev pripeljala iz Kidričevega.
Odpri galerijo
Kako pojesti godljo, ki jo je pretežno skuhal sam? To je nadležno vprašanje, s katerim se daleč od Ljubljane v San Franciscu v krogu družine sprašuje predsednik NK Olimpija Milan Mandarić. Prileten poslovnež se je nadejal, da je v skrivnostnih vlagateljih iz Nemčije našel primerne naslednike, a se je očitno znova zmotil. Ali uštel.
Mandarić teden dni po preložitvi roka plačila dogovorjenega zneska, 1,5 milijona evrov, na bančnem računu še ni videl. Ker je od kandidatov za prevzem upravljavskih pravic kot zagotovilo, da mislijo resno, iztržil celo četrt milijona evrov, je bil upravičeno optimist. Zdaj ni več in se je tako rekoč že sprijaznil s tem, da bo tudi 10. januarja, ko se bo vrnil iz ZDA, še naprej prvi mož zeleno-belih.
Razen, če t. i. sobodajalci iz Nemčije ne bodo našli rešilnih evrov, o čemer pa močno dvomijo tudi Mandarićevi sodelavci. Celo nasprotno, prepričani so, da bodo, če bodo le prevzeli klub, izpeljali še dva, tri prestope igralcev, za katere je mogoče iztržiti nekaj sto tisoč evrov odškodnine. Morda celo z več kot milijonskim seštevkom.
Mandarić je v zadregi. Če je še pred poldrugim letom upal, da bo lahko prodal upravljavske pravice, bo zdaj več kot zadovoljen, če bodo njegovi nasledniki ob prevzemu sposobni plačevati tekoče stroške. Prav nič ne bi bilo presenetljivo, če bi Mandarić odšel tako, da bi celo pokril nekaj dolgov, pridelanih v njegovem mandatu, ali pa bi za seboj pustil okostnjake v omari. Slednja možnost ga močno najeda, ne želi in si noče privoščiti, da bi Olimpijo zapustil z dolgovi, ki jih nihče ne bi poravnal.
Poslabšanje razmer pri Olimpiji lahko hitro pripelje do nemira tudi na magistratu, kjer uraduje župan Zoran Janković, ki si želi vse prej kot vnovič bankrotirano Olimpijo. Glavno mesto brez enega od njenih športnih simbolov pač ni več glavno. Toda ni skrivnost, da Mandarić in Janković nista v najbolj pristnih odnosih in da vsak na svoj način gleda na to, kako voditi ali upravljati Olimpijo. Nekoč uspešni sanator nogometnih klubov si želi predvsem več pomoči mestne občine prek povezanih podjetij, poslovnež z mestne hiše pa si ne želi še ene vreče brez dna, odvisne od mestnega proračuna.
1. SNL? Potem ko so prvi postjesenski del sezone pretresle menjave v strokovnem štabu državnega prvaka Celja (trener je še skrivnost, čeprav nihče ni zanikal, da prihaja Čeh Jiři Jarošik), so prvi igralski okrepitvi odkrili pri Muri. Glavni selektor, trener in še kaj v eni osebi Ante Šimundža je iz Aluminija pripeljal Mihaela Klepača. Hrvaški napadalec iz Slavonije in Našic je zablestel predvsem v minuli sezoni in pokazal, da je lahko močan soboški adut za spomladanski del, v katerega bo šla Mura, ki je zadnjo tekmo igrala s samo slovenskimi igralci, še z enim tujcem več.
Tudi ta prihaja s Hrvaške in iz drugega moštva zagrebškega Dinama: obrambne vrste je zapolnil 20-letni v Nemčiji rojeni branilec Samsindin Ouro.
Mandarić teden dni po preložitvi roka plačila dogovorjenega zneska, 1,5 milijona evrov, na bančnem računu še ni videl. Ker je od kandidatov za prevzem upravljavskih pravic kot zagotovilo, da mislijo resno, iztržil celo četrt milijona evrov, je bil upravičeno optimist. Zdaj ni več in se je tako rekoč že sprijaznil s tem, da bo tudi 10. januarja, ko se bo vrnil iz ZDA, še naprej prvi mož zeleno-belih.
Razen, če t. i. sobodajalci iz Nemčije ne bodo našli rešilnih evrov, o čemer pa močno dvomijo tudi Mandarićevi sodelavci. Celo nasprotno, prepričani so, da bodo, če bodo le prevzeli klub, izpeljali še dva, tri prestope igralcev, za katere je mogoče iztržiti nekaj sto tisoč evrov odškodnine. Morda celo z več kot milijonskim seštevkom.
Nemir tudi na magistratu
Mandarić je v zadregi. Če je še pred poldrugim letom upal, da bo lahko prodal upravljavske pravice, bo zdaj več kot zadovoljen, če bodo njegovi nasledniki ob prevzemu sposobni plačevati tekoče stroške. Prav nič ne bi bilo presenetljivo, če bi Mandarić odšel tako, da bi celo pokril nekaj dolgov, pridelanih v njegovem mandatu, ali pa bi za seboj pustil okostnjake v omari. Slednja možnost ga močno najeda, ne želi in si noče privoščiti, da bi Olimpijo zapustil z dolgovi, ki jih nihče ne bi poravnal.
Poslabšanje razmer pri Olimpiji lahko hitro pripelje do nemira tudi na magistratu, kjer uraduje župan Zoran Janković, ki si želi vse prej kot vnovič bankrotirano Olimpijo. Glavno mesto brez enega od njenih športnih simbolov pač ni več glavno. Toda ni skrivnost, da Mandarić in Janković nista v najbolj pristnih odnosih in da vsak na svoj način gleda na to, kako voditi ali upravljati Olimpijo. Nekoč uspešni sanator nogometnih klubov si želi predvsem več pomoči mestne občine prek povezanih podjetij, poslovnež z mestne hiše pa si ne želi še ene vreče brez dna, odvisne od mestnega proračuna.
Ante Šimundža je izbral Mihaela Klepača
1. SNL? Potem ko so prvi postjesenski del sezone pretresle menjave v strokovnem štabu državnega prvaka Celja (trener je še skrivnost, čeprav nihče ni zanikal, da prihaja Čeh Jiři Jarošik), so prvi igralski okrepitvi odkrili pri Muri. Glavni selektor, trener in še kaj v eni osebi Ante Šimundža je iz Aluminija pripeljal Mihaela Klepača. Hrvaški napadalec iz Slavonije in Našic je zablestel predvsem v minuli sezoni in pokazal, da je lahko močan soboški adut za spomladanski del, v katerega bo šla Mura, ki je zadnjo tekmo igrala s samo slovenskimi igralci, še z enim tujcem več.
Viler zapušča Ljudski vrtLe še denarne podrobnosti dogovora med Mariborom in Koprom ločijo Mitjo Vilerja od vrnitve v rojstni Koper. Eden od najvidnejših simbolov vijoličnih v minulem desetletju je v Ljudskem vrtu, kamor je prišel skupaj z Aleksandrom Rajčevićem leta 2010, pustil neizbrisljiv pečat in se zapisal med klubske legende. V 1. SNL je za Maribor igral 256 tekem.
Tudi ta prihaja s Hrvaške in iz drugega moštva zagrebškega Dinama: obrambne vrste je zapolnil 20-letni v Nemčiji rojeni branilec Samsindin Ouro.