LEGENDA OLIMPIJE
Mandarić ne dela revolucije
Legenda nogometne Olimpije Sebastjan Cimerotič o svoji vlogi v klubu. Njegova prva naloga je koordinacija dela v mladinskem pogonu zmajev.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Po slabem startu nogometašev Olimpije v novo sezono državnega prvenstva in hitri menjavi trenerja Ilije Stolice se je oglasil del navijačev, ki je na tribunah Stožic iz kluba verbalno podil tako predsednika kluba Milana Mandarića kot Sebastjana Cimerotiča, ki že vrsto let velja za najpriljubljenejšega nekdanjega asa pri privržencih zeleno-belih. Nekateri legendi Olimpije očitajo, da napačno svetuje Mandariću in da s tem škodi klubu. Pa to drži? Kakšna je sploh dejanska vloga Cimeta v klubu? Triinštiridesetletni Ljubljančan je član upravnega odbora kluba, Mandarićev zaupnik in od začetka te sezone koordinator v mladinskem pogonu Olimpije.
Pred leti so se starši z mladimi upi izogibali Olimpiji, ki je na novo začela svojo pot v peti ligi. »Zdaj se je ta trend zasukal, Olimpija je spet močna blagovna znamka, mladi fantje sanjajo o tem, da bi nekoč nosili dres Olimpije,« zatrjuje Cimerotič.
Opažamo, da se je manjši del navijačev od oboževanja, ko so mu vzklikali na vsaki tekmi, preusmeril proti Cimerotiču. Pa je doživel že kakšno nevšečnost na ljubljanskih ulicah v zvezi s tem? »Ne. Običajno se gibljem v krogih ljudi, ki iskreno navijajo za Olimpijo in jo spoštujejo. Z njimi se normalno pogovarjam o dobrih in slabih stvareh. Nekateri drugi pa delovanje našega predsednika dojemajo kot neke vrste revolucijo oziroma že kar kot šok, toda v razvitih nogometnih državah je to normalen pojav, del vsakdana. Menim, da bodo tudi pri nas sčasoma navijači vse to dojemali podobno.«
Zelo obetavni kadeti
»V mladinskem pogonu, kjer sodelujem z direktorjem Miloradom Mitrovićem in strokovnim vodjo Safetom Hadžićem, imamo polne roke dela. Prepričan sem, da so zdaj zadeve urejene. Mladi igralci so skrbno selekcionirani, nova trenerja mladincev, kadetov in selekcije U15, Robi Pevnik, Mile Anđelković in Klemen Avbelj, so za zdaj upravičili zaupanje vodstva kluba. V soboto se začne prvenstvo za mladince in kadete, sploh drugi imajo super nadarjeno generacijo. Če bo šlo vse po pričakovanjih, bodo zagotovo med najboljšimi tremi ekipami,« je poln optimizma Cimerotič, ki izpostavlja pomembnost vzgoje igralcev za člansko moštvo Olimpije. »Domač bazen s talenti je velik, fantom je treba dati priložnost, jih podpirati in z njimi vztrajati. Delamo na tem, da jih bo čim več nekoč igralo za člansko ekipo,« pravi nekdanji golgeter, ki nima večjih pripomb na infrastrukturo s središčem v bežigrajski Jami: »Seveda ni popolno, toda z dobro organizacijo se da vse postoriti. Sodelujemo tudi s Slovanom, ki nam občasno odstopi svoje igrišče. Bili bi dobrodošli še dva, tri igrišča, da bi vse skupaj elegantno izpeljali.«Pred leti so se starši z mladimi upi izogibali Olimpiji, ki je na novo začela svojo pot v peti ligi. »Zdaj se je ta trend zasukal, Olimpija je spet močna blagovna znamka, mladi fantje sanjajo o tem, da bi nekoč nosili dres Olimpije,« zatrjuje Cimerotič.
Napačno dojemanje
Delo z mladimi je torej njegova prvotna naloga, kako pa se počuti ob kritičnem skandiranju s tribun? »Sodeč po zapisih na spletnih forumih sem direktor, svetovalec, trener, ekonom, skratka, da sem vse živo. Tega ne morem kontrolirati. Ulica je vselej govorila in tako bo tudi ostalo. Predsedniku pomagam pri vsem, kar je v dobro kluba. Osebno ne odločam o ničemer, predsednik samostojno odloča, kaj se bo zgodilo jutri. Osredotočen sem na svoje naloge, še naprej bomo skupaj pridno delali. Če so se določeni ljudje odločili, da se bodo obremenjevali z mojo vlogo, naj bo pač tako. Na koncu bodo rezultati govorili zase.«Opažamo, da se je manjši del navijačev od oboževanja, ko so mu vzklikali na vsaki tekmi, preusmeril proti Cimerotiču. Pa je doživel že kakšno nevšečnost na ljubljanskih ulicah v zvezi s tem? »Ne. Običajno se gibljem v krogih ljudi, ki iskreno navijajo za Olimpijo in jo spoštujejo. Z njimi se normalno pogovarjam o dobrih in slabih stvareh. Nekateri drugi pa delovanje našega predsednika dojemajo kot neke vrste revolucijo oziroma že kar kot šok, toda v razvitih nogometnih državah je to normalen pojav, del vsakdana. Menim, da bodo tudi pri nas sčasoma navijači vse to dojemali podobno.«