Martin Schmitt: Histerija je bila takrat res velika
Martin Schmitt, ki se lahko med številnimi uspehi pohvali tudi z dvema (posamičnima) zlatima lovorikama na nordijskih SP (Ramsau 1999 in Lahti 2001), zdaj svoje poznavanje smučarskih skokov deli gledalcem Eurosporta. V Planici si je 45-letni šampion iz Villingena v Nemčiji vzel čas tudi za bralce Slovenskih novic.
Kako vam je všeč v Planici?
»Zelo dobro. Tu sem bil velikokrat, ko sem še tekmoval, lepo se je zdaj vračati sem tudi v nekoliko drugačni vlogi. Čudovito je, da je tu vse na kupu, skakalni center je le streljaj stran od tekaškega štadiona. Tako bi moralo biti na slehernem nordijskem SP.«
Kako se spominjate svojih tekem pri nas?
»Imel sem jih veliko, kar nekaj dobrih, s tudi težke. Smučarski poleti vedno predstavljajo velik izziv. Če nisi v dobri formi, preživljaš na letalnici tudi težke trenutke. Najbolj so se mi v spomin vtisnili lepi dogodki, med njimi obe zmagi na tekmah za svetovni pokal (1999 in 2001). Z 214,5 metra sem si leta 1999 za en dan lastil tudi svetovni rekord.«
Kaj vam najprej pade na misel ob omembi Primoža Peterke, ki je med elito kraljeval pred vami?
»Ko sem se jaz prebijal proti vrhu, je bil on že veliki zvezdnik. V Planici sem tekmoval že leta 1998, ko je Primož slavil že drugo skupno zmago v svetovnem pokalu. Bilo je zelo napeto: če ne bi takrat zmagal Noriaki Kasai, bi veliki kristalni globus pripadel Kazujošiju Funakiju. Primož je potem še kar nekaj sezon tekmoval, a ni več ponovil sijajnih sezon, v katerih je serijsko zmagoval. Kako težko se je vrniti v vrh, sem pozneje izkusil tudi sam.«
Se spomnite kakšne zanimive anekdote iz Planice?
»Se, vendar vam jo bom zaupal šele po koncu najinega pogovora.«
Ko ste v skokih zavladali z rojakom Svenom Hannawaldom, ste verjetno povzročili največjo navijaško vročico v zgodovini tega športa.
»To so bili res nori časi, histerija je bila res velika.«
Ali vam je bilo zaradi tega kdaj težko?
»Da, včasih je bilo treba zapeljati z utečenih tirnic, saj zaradi številnih navijačev, ki so čakali na nas, nismo mogli iti več pred hotel, da bi tam opravili trening. Težko je bilo najti mir.«
V uvodnem tednu v dolini pod Poncami ni bilo veliko navijačev, kot smo sicer vajeni s tekem v poletih. Vas je to presenetilo?
»Resnično je škoda, da je bilo tako malo gledalcev. Upal sem sicer, da se jih bo zbralo podobno veliko kot za spektakle na letalnici in da bodo ustvarili enako vzdušje. Nadejam se, da bodo v drugem delu, ko bodo preizkušnje na veliki skakalnici, tribune bolj polne.«
Kateri so vaši favoriti za tekmo na Bloudkovi velikanki?
»Zagotovo bo treba računati s Stefanom Kraftom, Halvorjem E. Granerudom in Slovenci, ki dobro poznajo napravo, kar bi morala biti določena prednost.«
Kako gledate na slovenske skakalce?
»Vaše moštvo je zelo močno z vrhunskimi posamezniki, ki lahko vsakič posežejo po kolajnah. Anže Lanišek je v tej sezoni zelo stanoviten in ima med Slovenci najvišjo raven skakanja. Timi Zajc je vedno sposoben pripraviti kaj posebnega, kot smo se lahko prepričali tudi v Willingenu. Ni sicer tako stabilen, ko pa ujame dober skok, ga lahko odnese daleč proti dnu naprave.«
