Matjaž Rakovec: Škoda, da je bil finale DP tako zgodaj
V teh zimskih januarskih dneh se po navadi konča prva polovica pisane hokejske sezone, o njej smo se pogovarjali z Matjažem Rakovcem. Ker pa je predsednik Hokejske zveze Slovenije tudi kranjski župan, smo ga povprašali o želji po svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v njegovem mestu in hudi krizi nogometnega kluba Triglav.
Gospod Rakovec, v kakšni kondiciji je sredi sezone Hokejska zveza Slovenije?
»Kar zadeva organizacijski in finančni del, smo v res dobri kondiciji. Pričakujem, da bomo že v tem mandatu, če ne že v letu ali dveh, denarno prišli na zeleno vejo. Organizacijsko imamo super ekipo z Dejanom Kontrecem, Juretom Penkom, Branko Slejko in sodelavci. Rezultatsko pa, to moram priznati, nisem najbolj zadovoljen. Preveč je bilo nihanj pri mladi reprezentanci: premaga Dansko s 5:0, potem pa niza poraze.
Kot Kranjčanu mi vsekakor ni vseeno, kaj se dogaja s Triglavom.
Tu se bo treba najbrž drugače lotiti dela, tudi glede trenerjev. In seveda z državnim prvenstvom ne morem biti zadovoljen. Vse se je prehitro končalo. Že lani sva z Dejanom razmišljala v smeri, da imamo zdaj lepo priložnost za pravi domači finale, saj se bo svetovno prvenstvo začelo sredi maja. Teoretično zadnja finalna tekma alpske lige, kar je za slovenski hokej še dosegljiv cilj, pa bi bila 12. aprila in tako bi bilo dovolj časa za razburljivo domačo končnico.«
Pa se vam res zdi uresničljiv vstop Jesenic na najvišjo regionalno raven, ki seveda precej stane?
»Ni preprosto, verjamem pa gospodu Petru Bohincu, predsedniku kluba in zdaj tudi stanovskemu kolegu, saj je postal župan Jesenic. Dejal mi je, da se je klub zelo resno lotil projekta. Plačal je prvo prijavnino in zdaj bo delal na tem, da bi res vstopil v ICEHL. Zelo velika težava slovenskega hokeja je razpršenost naših igralcev po tujini.«
Za zdaj pa je tako, da so železarji v alpski ligi, ljubljanski zmaji v ICEHL. Prav v zadnjih dneh so odmevali namigi z avstrijskih spletnih strani, da je Olimpija zabredla v denarne težave, kar je njen predsednik Miha Butara odločno zavrnil. Kaj bi vi dejali na to, ne nazadnje je omenjeni funkcionar kot podpredsednik HZS vaš sodelavec?
»Težko bi kar koli ocenjeval, ker res ne poznam podrobno klubskega poslovanja. Toda prepričan sem, da bi se igralci že zdavnaj oglasili, če ne bi dobili dohodkov.«
Že večkrat ste omenili željo po plezalnem centru. Še razmišljate o svetovnem prvenstvu z zvezdnico naše športne scene Janjo Garnbret?
»Zamisel o svetovnem prvenstvu je uresničljiva, pogovarjal sem se že s planinsko zvezo, to je seveda tudi zadeva novega resornega ministrstva. Ni pa še jasno, ali bi lahko kandidirali za SP 2026 ali morda dve leti pozneje. To je prireditev, ki bi si jo Slovenija zaslužila. Verjamem, da bo Janja takrat še vedno na svetovnem vrhu, obenem pa imamo še nekaj adutov. Pri vsem skupaj sodeluje Tomo Česen, začetnik teh tekem pri nas. Čakamo le še občinski podrobni prostorski načrt, in ko se nam bo prižgala zelena luč, se bomo lahko lotili začetka projekta.«
Kako pa gledate na kranjski nogomet? Triglav, nekoč valilnica številnih reprezentantov, se je predvsem v zadnjih dveh letih sramotno sesuval, kajne? Kako bi lahko premaknili voz?
»Ravno nekaj ur pred tem pogovorom z vami sem imel pomemben sestanek glede nogometa v našem mestu s Sandijem Vrtačem iz znane avtohiše, opaznim podpornikom športa in tudi članom upravnega odbora pri Triglavu. Kot Kranjčanu mi vsekakor ni vseeno, kaj se dogaja s Triglavom, ne nazadnje je bila ena prvih potez, ko sem pred štirimi leti postal župan, da smo postavili žaromete na stadionu.
Pričakujem, da bomo že v tem mandatu, če ne že v letu ali dveh, prišli denarno na zeleno vejo.
Nato pa se je začelo vse bolj podirati, žal so bili tam zbrani nekateri, ki so gledali zgolj na osebno korist. Predlagali smo navzočnost podžupana v predsedstvu kluba, toda odločili so se, da ga ne potrebujejo, in odtlej je voz res drvel navzdol. Obenem smo klubu pomagali na različne načine: pri odprtju trgovine v centru mesta, postavitvi prostorov za prodajo vstopnic in okrepčil na tekmah, postavili smo žaromete na pomožno igrišče. Učinka pa ni bilo. In potem so ti ljudje, ne bi govoril o imenih, pred dobrim letom zapustili Triglav. Zdaj imamo drugoligaša: žal tako v članski konkurenci kot tudi mladinski in kadetski. Gremo na novo pot.«
