Messi je glavna jed, drugi so dobre začimbe

Nikakor ne preseneča, da se številni privrženci nogometašev Barcelone, bodisi v domači Kataloniji bodisi po vsem svetu, v teh dneh ozirajo po stari dobrih časih, ko so modro-rdeči kraljevali nogometni Evropi in si iz tedna v teden pridobivali več privržencev. Zadnji meseci pa so navzlic navzočnosti sijajnega Lea Messija ponujali statično in dolgočasno igro kluba, ki je ostal brez domače ligaške lovorike.

Za katalonski radio je iz brazilske daljave krizo ocenjeval nekdanji as moštva Dani Alves, njegove besede so odmevale tudi v Madridu, saj so ga temeljito citirali tudi pri Marci, uglednem športnem dnevniku. Brazilec je bil med letoma 2008 in 2016 v izbrani družbi udarnih adutov sanjske Barçine zasedbe, lovorike so si sledile kot po tekočem traku, polni Camp Nou je užival iz tedna v teden. Kariero je nato nadaljeval tudi v dveh drugih velikanih romanskega govornega prostora – Juventusu in Paris Saint-Germainu –, nazadnje je igral 20 tekem v tej sezoni v domovini za São Paulo.

»Življenje brez sanj in ciljev nima pravega pomena. Zato sem tudi pri svojih 37 letih še vedno aktiven na nogometnem igrišču. Dokler bom občutil dušo tekmeca, bom vztrajal, poskusil ga bom premagati in vedno pokazati največ, kar znam,« je sporočil v zanj domala domačo Barcelono. »Tu sem res doživljal posebne občutke. No, tudi tiste slabe, ko sem moral skozi stranski izhod oditi. Takrat sem bil poškodovan, toda za menoj je bila najboljša sezona. Ne, ni ti vseeno, ko si osem let pri klubu, v resnici sem bil v Barceloni že doma, potem pa se grenkoba meša s sladkimi spomini,« je za osrednjo radijsko postajo katalonske metropole sporočil iz domovine, preden je spregovoril o bolečih zadnjih mesecih, možnosti prihoda klubske legende Xavija Hernandeza na klop ter seveda velezvezdniku Leo Messiju ter rojaku Neymarju.

»Ko sem po koncu svoje dobe v tem prestižnem modro-rdečem taboru igral v Torinu in nato Parizu, so se vrstile govorice, češ da si me želijo nazaj v Barcelono, toda na moja vrata nihče ni konkretno potrkal,« je pri priči odgnal vse dvome o možnosti vrnitve in tudi priznal, da mu ni vseeno, ker klubu zdaj primanjkuje identiteta nekdanje nogometne vladavine. Na nasprotni strani se je zbudil največji tekmec Real Madrid in v tej nenavadni sezoni koronakrize zasluženo osvojil 34. naslov najboljšega v državi: »Predvsem je bilo to moštvo psihično zelo trdno. Bil sem pri Barceloni, vem, kako razmišljajo pri Realu. Včasih si celo mislijo, da so večji, kot je realno, toda prav zato črpajo notranjo moč in premagujejo ovire.«

Neymarja vrniti v Barcelono

Potrdil je, da so mu nekoč iz kraljevega kluba ponujali dvakrat več denarja, kot ga je dobil pri Barceloni, pa se vseeno ni preselil. Podobno naj bi se zdaj godilo rojaku Neymarju. »To je edini nogometaš, za katerega sem prepričan, da bi se moral vrniti k modro-rdečim. Vem, želijo si ga pri Realu, toda dejal sem mu že, da bo srečen le, če bo prišel h klubu, pri katerem je že bil.

Nogomet je igra enajstih proti enajstim, toda če bo Barcelona imela in Messija in Neymarja, bo najboljša v Španiji in Evropi,« je prepričan Brazilec, ki kar ni nehal hvaliti argentinskega zvezdnika: »Messi je rojen zmagovalec. On dobro ve, kdaj je moštvo pripravljeno garati, kdaj pa ne. Vedno si želi biti na vrhu in zato potrebuje podporo. Leo je glavna jed, drugi pa smo pri tem kot ustrezne začimbe.« Kot Brazilec je odmahnil z roko ob namigu, da je ta klub zavoljo Messija že preveč argentinski: »Ne, ne verjamem takšnim namigom. Ta nogometaš klub predstavlja na najvišji ravni, največja napaka Barcelone bi bila, če bi ga spustila drugam.«

Obenem Alves verjame, da bi bil nekdanji soigralec Xavi Hernandez pravi mož za vročo klop ambicioznega kluba: »On je izvedba 3.0 nove Barcelone. Moštva ne predstavljata le trener ali enajsterica nogometašev, veliko in nepremagljivo moštvo morajo sestavljati različni dejavniki uspeha.«