LIGA PRVAKOV
Messi zaman strelja z brzostrelko
Ponedeljkov žreb osmine finala nogometne lige prvakov bo izjemno zanimiv. V boju za strelsko lovoriko Neymar, Morata in Håland, motiviran tudi Ronaldo.
Odpri galerijo
Prvi del nogometne lige prvakov 2020/21 je izpolnil pričakovanja zahtevnih navijačev. Če odmislimo učinek praznih štadionov, paradno Uefino tekmovanje zagotavlja vrhunsko zabavo: povprečje 3,01 gola na tekmo in šestnajst predstavnikov težkega topništva v osmini finala sta podatka, ki napovedujeta izjemno zanimivo februarsko-marčevske izločilne boje lige prvakov.
Stavne hiše vztrajajo pri podobnem načrtu kot v začetku sezone, ki je zagledala luč rekordno pozno – Bayern se je zavihtel na evropski vrh šele 23. avgusta –, in med favoriti ohranja znana imena: 1. Bayern, 2. ManCity, 3. Liverpool, 4. PSG, 5. Chelsea, 6. Juventus, 7. Real Madrid. Med glavnimi kandidati za zmago v finalu, ki bo 29. maja v Istanbulu, torej ni prav nobenega kluba, ki pred ponedeljkovim žrebom parov osmine finala kotira v drugem bobnu.
Počasi, toda zanesljivo nastaja trend, po katerem klubi iz evropskega predmestja ne morejo ogroziti konvencionalnih sil. Podobno kot v prejšnji sezoni med šestnajsterico ni avtsajderjev. Pred dvema sezonama je opozoril nase Ajax, leto prej Basel, Bešiktaš in Šahtar, tudi leta 2016 je plesalo v osmini finala LP več klubov, ki niso redno med elito, denimo Wolfsburg, Zenit, PSV, Dinamo Kijev in Gent, še prej Galatasaray, Olympiakos, Celtic, CSKA, Apoel, Stuttgart in Malaga, v 90. letih je bilo vse skupaj – seveda z današnjega zornega kota – še bolj eksotično.
V tej sezoni ni bilo presenečenj – tudi nekdanja evropska prvaka Manchester United in Inter nista zaman ostala brez napredovanja, saj se soočata vsak s svojimi težavami. V 1/8 finala bomo spremljali po štiri nemške in španske klube, po tri angleške in italijanske ter po enega francoskega in portugalskega. Top raven tekmovanja, torej, upravičeno lahko pričakujemo veliko.
Kot lahko pričakujemo veliko od posameznikov, ki so doslej najmočneje opozorili nase. Če odmislimo veliko rivalstvo med Lionelom Messijem in Cristianom Ronaldom, ki ga ne bomo videli pred četrtfinalom – v 1/8 finala se ne moreta pomeriti kluba iz iste skupine ali iste države –, bo tradicionalno zanimiv predvsem boj za strelsko lovoriko. V igri ostajajo Neymar (PSG), Alvaro Morata (Juventus), Erlin Håland (Dortmund), ki so zadeli po šest golov, Alassane Plea (Borussia M.), Ciro Immobile (Lazio) in Olivier Giroud (Chelsea), ki so zabili po enega manj, in najbrž tudi nenasitni Ronaldo (Juventus), Diogo Jota (Liverpool) in Karim Benzema (Real Madrid), ki so bili natančni po štirikrat.
Bomo videli, kaj bo z Barcelono in Messijem. Obup(anost) Kataloncev in njihovo pomanjkanje idej razkriva podatek, da je prav odlični Argentinec med vsemi v ligi prvakov sprožil daleč največ strelov (28, na vrata pa 16), čeprav je igral le na štirih tekmah!
Stavne hiše vztrajajo pri podobnem načrtu kot v začetku sezone, ki je zagledala luč rekordno pozno – Bayern se je zavihtel na evropski vrh šele 23. avgusta –, in med favoriti ohranja znana imena: 1. Bayern, 2. ManCity, 3. Liverpool, 4. PSG, 5. Chelsea, 6. Juventus, 7. Real Madrid. Med glavnimi kandidati za zmago v finalu, ki bo 29. maja v Istanbulu, torej ni prav nobenega kluba, ki pred ponedeljkovim žrebom parov osmine finala kotira v drugem bobnu.
Slovenci v drugem bobnuŽreb parov osmine finala lige prvakov bo 14. decembra (12.00) v Nyonu. Josip Iličić, Kevin Kampl in Jan Oblak pričakujejo tekmece iz bobna nosilcev. Nosilci: Bayern, Chelsea, Borussia D., Juventus, Liverpool, Manchester City, PSG, Real Madrid; nenosilci: Atalanta (Iličić), Atletico Madrid (Oblak), Leipzig (Kampl), Barcelona, Lazio, Borussia M., Porto, Sevilla.
Počasi, toda zanesljivo nastaja trend, po katerem klubi iz evropskega predmestja ne morejo ogroziti konvencionalnih sil. Podobno kot v prejšnji sezoni med šestnajsterico ni avtsajderjev. Pred dvema sezonama je opozoril nase Ajax, leto prej Basel, Bešiktaš in Šahtar, tudi leta 2016 je plesalo v osmini finala LP več klubov, ki niso redno med elito, denimo Wolfsburg, Zenit, PSV, Dinamo Kijev in Gent, še prej Galatasaray, Olympiakos, Celtic, CSKA, Apoel, Stuttgart in Malaga, v 90. letih je bilo vse skupaj – seveda z današnjega zornega kota – še bolj eksotično.
V tej sezoni ni bilo presenečenj – tudi nekdanja evropska prvaka Manchester United in Inter nista zaman ostala brez napredovanja, saj se soočata vsak s svojimi težavami. V 1/8 finala bomo spremljali po štiri nemške in španske klube, po tri angleške in italijanske ter po enega francoskega in portugalskega. Top raven tekmovanja, torej, upravičeno lahko pričakujemo veliko.
Kot lahko pričakujemo veliko od posameznikov, ki so doslej najmočneje opozorili nase. Če odmislimo veliko rivalstvo med Lionelom Messijem in Cristianom Ronaldom, ki ga ne bomo videli pred četrtfinalom – v 1/8 finala se ne moreta pomeriti kluba iz iste skupine ali iste države –, bo tradicionalno zanimiv predvsem boj za strelsko lovoriko. V igri ostajajo Neymar (PSG), Alvaro Morata (Juventus), Erlin Håland (Dortmund), ki so zadeli po šest golov, Alassane Plea (Borussia M.), Ciro Immobile (Lazio) in Olivier Giroud (Chelsea), ki so zabili po enega manj, in najbrž tudi nenasitni Ronaldo (Juventus), Diogo Jota (Liverpool) in Karim Benzema (Real Madrid), ki so bili natančni po štirikrat.
Bomo videli, kaj bo z Barcelono in Messijem. Obup(anost) Kataloncev in njihovo pomanjkanje idej razkriva podatek, da je prav odlični Argentinec med vsemi v ligi prvakov sprožil daleč največ strelov (28, na vrata pa 16), čeprav je igral le na štirih tekmah!