NOGOMET
Miha in Domen imenitni okrepitvi
Danes ob 20.45 prijateljska nogometna tekma Slovenija - Azerbajdžan.
Odpri galerijo
Domen Črnigoj je poldrugo leto čakal na vrnitev v slovensko reprezentanco. Foto: Roman Šipić
Selektor slovenske nogometne reprezentance Matjaž Kek je z vrnitvijo 26-letnega Mihe Zajca in po dobrem letu še teden dni 24-letnega Domna Črnigoja dobil, kar si trenerji najbolj želijo: tekmovalnost in dodano vrednost v moštvu. Za konec reprezentančne sezone in pred današnjo prijateljsko tekmo z Azerbajdžanom ter naslednji v ligi narodov v nedeljo proti Kosovu v Stožicah in v sredo proti Grčiji v Atenah ima na voljo tako rekoč najmočnejšo tujsko legijo, vključno z Josipom Iličićem, Timom Matavžem, Andražem Šporarjem, ki jih na zadnji akciji še ni bilo.
Naključje ali ne, primorski dvojec povratnikov je le še zabelil primorsko nogometno vstajenje, ki se je najprej sprožilo v slovenski ligi z vrnitvijo Kopra in Gorice med najboljše, nadaljevalo s prvim sežanskim skokom na vrh lestvice ter z zadnjim vrhuncem, koprskim zavzetjem ligaškega vrha. In še nečesa ne gre prezreti, pod Kekovo taktirko je bila Slovenija vselej močna takrat, ko so imeli eno od glavnih vlog tudi Primorci. V zdajšnji zasedbi jih je kar šest: še Miha Blažič, Miha Mevlja, Amedej Vetrih in Matavž. Obnovila se je tudi italijanska sekcija, ki zdaj šteje pet mož: še Jure Balkovec in Jasmin Kurtić.
Zajc in Črnigoj imata svoji zgodbi, različni, a vseeno zelo podobni. Starejši Primorec z Goriškega, Šempetrčan Zajc, je v Istanbulu pri slovitem Fenerbahčeju občutil zvezdništvo, a tudi slabosti, ki jih prinašata preostra in številna tekmovalnost. Ni veliko igral, lep zaslužek je kmalu zamenjala želja po tekmah in te je dočakal s prestopom k Genoi. V italijanski prvi ligi se počuti bolje, igral je na šestih od sedmih tekem v serie A.
»To je moje okolje, poznam ga in tudi tu me poznajo dobro. Pomembno je, da sem se vrnil v igralni ritem, večino tekem začenjam v prvi enajsterici,« je z vidnim zadovoljstvom povedal napadalni zvezni igralec, ki je izpustil oktobrski paket reprezentančnih tekem zaradi okužbe z virusom sars-cov-2.
»Simptomov nisem imel, a sem moral v osamitev. K sreči sem lahko samostojno treniral in ohranjal moč,« je razkril Zajc, ki v tem rodu skupaj z Benjaminom Verbičem in Harisom Vučkićem s petimi goli deli drugo mesto med najboljšimi reprezentančnimi strelci. Le za slavnejšima Šempetrčanoma zaostaja, dva gola za Valterjem Birso in šest za Matavžem.
Ko je v formi in v svoji najboljši izvedbi s prefinjenim občutkom za gol, je Zajc resnično lahko Kekov adut za nove senzacije, podobno kot je lahko še drugi novi azzurro v reprezentanci, Škofjot Črnigoj. Tudi on je delil Zajčevo usodo, saj v Švici v Luganu po petih letih ni bil več v načrtih kluba, hkrati se je boril s poškodbami.
Prestop v Italijo k Venezii v drugo italijansko ligo (serie B) je bil kot zadetek na lotu. Pod taktirko mladega trenerja Paula Zanettija se prebuja, 37-letni vodja strokovnega štaba mu je dal priložnost na vseh šestih tekmah. Črnigoj je zadnjo tekmo za Slovenijo igral proti Poljski junija lani, pred tem pa je zabil dva gola Latviji.
Miha Zajc je za Slovenijo dosegel pet golov in je na drugem mestu najučinkovitejših igralcev iz zdajšnje zasedbe. Foto: Voranc Vogel
Naključje ali ne, primorski dvojec povratnikov je le še zabelil primorsko nogometno vstajenje, ki se je najprej sprožilo v slovenski ligi z vrnitvijo Kopra in Gorice med najboljše, nadaljevalo s prvim sežanskim skokom na vrh lestvice ter z zadnjim vrhuncem, koprskim zavzetjem ligaškega vrha. In še nečesa ne gre prezreti, pod Kekovo taktirko je bila Slovenija vselej močna takrat, ko so imeli eno od glavnih vlog tudi Primorci. V zdajšnji zasedbi jih je kar šest: še Miha Blažič, Miha Mevlja, Amedej Vetrih in Matavž. Obnovila se je tudi italijanska sekcija, ki zdaj šteje pet mož: še Jure Balkovec in Jasmin Kurtić.
Zajc in Črnigoj imata svoji zgodbi, različni, a vseeno zelo podobni. Starejši Primorec z Goriškega, Šempetrčan Zajc, je v Istanbulu pri slovitem Fenerbahčeju občutil zvezdništvo, a tudi slabosti, ki jih prinašata preostra in številna tekmovalnost. Ni veliko igral, lep zaslužek je kmalu zamenjala želja po tekmah in te je dočakal s prestopom k Genoi. V italijanski prvi ligi se počuti bolje, igral je na šestih od sedmih tekem v serie A.
»To je moje okolje, poznam ga in tudi tu me poznajo dobro. Pomembno je, da sem se vrnil v igralni ritem, večino tekem začenjam v prvi enajsterici,« je z vidnim zadovoljstvom povedal napadalni zvezni igralec, ki je izpustil oktobrski paket reprezentančnih tekem zaradi okužbe z virusom sars-cov-2.
»Simptomov nisem imel, a sem moral v osamitev. K sreči sem lahko samostojno treniral in ohranjal moč,« je razkril Zajc, ki v tem rodu skupaj z Benjaminom Verbičem in Harisom Vučkićem s petimi goli deli drugo mesto med najboljšimi reprezentančnimi strelci. Le za slavnejšima Šempetrčanoma zaostaja, dva gola za Valterjem Birso in šest za Matavžem.
Selitev v Benetke kot zadetek na lotu
Ko je v formi in v svoji najboljši izvedbi s prefinjenim občutkom za gol, je Zajc resnično lahko Kekov adut za nove senzacije, podobno kot je lahko še drugi novi azzurro v reprezentanci, Škofjot Črnigoj. Tudi on je delil Zajčevo usodo, saj v Švici v Luganu po petih letih ni bil več v načrtih kluba, hkrati se je boril s poškodbami.
Šempetrčan Miha Zajc je v Istanbulu pri slovitem Fenerbahčeju občutil zvezdništvo, a tudi slabosti, ki jih prinašata preostra in številna tekmovalnost. Ni veliko igral, lep zaslužek je kmalu zamenjala želja po tekmah in te je dočakal s prestopom k Genoi.
Prestop v Italijo k Venezii v drugo italijansko ligo (serie B) je bil kot zadetek na lotu. Pod taktirko mladega trenerja Paula Zanettija se prebuja, 37-letni vodja strokovnega štaba mu je dal priložnost na vseh šestih tekmah. Črnigoj je zadnjo tekmo za Slovenijo igral proti Poljski junija lani, pred tem pa je zabil dva gola Latviji.
