Minuli teden petarda, ta pasja bombica

LJUBLJANA • Slovenski nogometni prvak Mura piše zgodovino, ki že ima poglavje o lovorikah in tudi lepih evropskih zgodbah, četudi sila nenavadnih, a ta je posebna. Preboj iz 2. kroga kvalifikacij za ligo prvakov prinaša paradiž, pot do njega pa vodi prek bolgarskega prvaka Ludogorca in najmanj 180 minutah bitk v Fazaneriji in v Razgradu. Današnjih 90 minut postavlja temelje za drugih 90 ali 120 čez teden dni. Trideset let so številni soboški rodovi in še bolj zvezdniška imena, kot so zdaj, poskušali osvajati slovenski vrh in v Evropi puščati velike sledove, a šele v drugem roku Anteja Šimundže – tudi prvi, ki je že obubožan in obsojen na propad prišel do zadnjega kvalifikacijskega kroga za uvrstitev v evropsko ligo, je v veliki meri njegov – uspeva do pred meseci še nemogoče. Ni videti pretirane ponižnosti. »Zmoremo,« je vodilo, ki ga vztrajno ponavljajo. »Nismo ga pozabili niti izbrisali. Šteje le to, da bomo proti Ludogorcu pametnejši, kar tudi bomo. In tudi izid bo tako pozitiven,« je trener Mure Šimundža misli proti evropskim tekmecem usmerjal iz sobotne zaušnice Sežančanov.

Če Sobočanom kaj pomenijo besede nekdanjega slovenskega selektorja in uspešnega trenerja v Bolgariji Slaviše Stojanovića – prepričan je, da se obeta izenačen dvoboj skozi obe tekmi –, potem se res lahko evropsko prekaljenemu Ludogorcu zoperstavijo avtoritativno. Kot moštvo, ki je v prejšnjem krogu pometlo s tekmecem kot nihče drug. »Nasprotnik je kakovosten, a je pod pritiskom. On se želi uvrstiti v ligo prvakov, naš pritisk je priti čim dlje. In je pozitiven. Sili nas, da najdemo odgovore proti kakovostnemu moštvu z odličnimi posamezniki,« Šimundža pripravlja igralce za bitko, v katero ne smejo iti bojazljivo in tudi z jasnim izhodiščem. »Delavnost in požrtvovalnost. Moramo biti in delovati kot moštvo, ki bo navdahnilo posameznike,« je osnovna zamisel, druge so že skrivnostne. O taktiki, enajsterici ... A tudi tu ni veliko ugibanj in neznank, v trenerjevem načinu dela ni veliko zank ali izmišljanja tople vode, težko bo kaj bistvenega spremenil v primerjavi s tekmo in petardo (5:0) proti Škendiji.

Skupinski raj

Mura igra doma, gol v gosteh ne šteje, ni ji treba biti vkopana v obrambnih okovih, a tudi gostje se zaradi tega lahko bolj uprejo na drugo tekmo, ne da bi lovili gol v gosteh. Prednost bolgarskega prvaka je rutina zmagovanja v tekmah, v katerih velja za favorita. Zna biti potrpežljiv in čakati na svoj trenutek, kot je bil v obeh tekmah proti beloruskemu Šahtjorju, ki ga je dvakrat premagal s po 1:0. Predvsem doma je lovil minimalno prednost do zadnjih sekund in jo ujel. Pod taktirko litovskega trenerja Valdasa Dambrauskasa naj bi Ludogorec naredil še korak naprej v vsem. Z domačimi tekmeci je zlahka opravil, a z njimi pometa že deset sezon. Toda v Sloveniji je Ludogorec že trepetal, in tudi zdaj bo, če bo Mura igrala, kot je napovedal dvakratni strelec iz preteklega tedna proti Škendiji Mihael Klepač.

»Gola sta bila odlična za samozavest, zadetki se od mene pričakujejo. Prepričan sem, da bomo dali od sebe 300 odstotkov, igramo doma,« je navijačem dal vedeti, da bodo iz tekme v tekmo videli boljšega napadalca in s tem tudi Muro. Zanjo je paradiž katera koli uvrstitev v skupinski del tekmovanja v evropskih pokalih: ligo prvakov, evropsko ligo ali konferenčno. Pred prvim žvižgom 36-letnega glavnega sodnika iz Nemčije Harma Osmersa so Sobočani v igri za vse tri.