ŠAH
Mojstrica 64 polj in kikboksa
Laura Unuk ima normo za naziv mednarodnega mojstra. Pri spletnem šahu pogreša človeški stik, ki ga čuti za šahovnico.
Odpri galerijo
Velemojstrica Laura Unuk matira tudi moške šahiste. FOTO: Voranc Vogel
Ona je res velemojstrica! In to v pravem pomenu besede. Laura Unuk je namreč po turnirju v Trstu, kjer je za 30 točk povečala svojo ratinško dobrobit, pisala šahovsko zgodovino s prvim mestom v skupni konkurenci na močnem mednarodnem turnirju v Bassanu del Grappi, torej tudi z moškimi. Poleg slovenskega zmagoslavja si je priigrala tudi zadnjo, tretjo normo za naziv mednarodnega mojstra. To je v ženski konkurenci pravi podvig.
»Super, redko po svetu se to dogaja, kar je res nepojmljivo v zgodovini ženskega šaha. S tem šah v Sloveniji pridobiva tudi na priljubljenosti. To pomeni tudi, da študij ne bo premagal mojega udejstvovanja s šahom, saj je težko usklajevati študij in šah,« pove študentka drugega letnika Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Varovanka trenerja Mateja Šebenika, sicer velemojstra, je po italijanskem šampionskem šahiranju nastopila še na šahovskem festivalu v španskem Sitgesu.
»A nisem odigrala vseh partij, vmes sem imela še študijske obveznosti. Med tekmovanjem sem opravila kolokvij in izpite,« o usklajevanju študija, seveda ta poteka na daljavo, in mojstrskega igranja šaha še pove 21-letnica, ki se je 64 črno-belim poljem zapisala že z osmimi leti, ko ji je šah predstavil dedek. Za kako nadarjen šahovski biser gre, veliko povesta tudi dva naslova svetovne prvakinje v kategorijah do 16 in 18 let.
Na isti šoli kot Ema Kozin
Pa Laura Unuk premore še marsikatero veščino iz drugih športnih panog. Bila je tudi v odbojkarskem in plavalnem krožku, hodila je tudi na isto osnovno šolo kot poklicna boksarska prvakinja Ema Kozin. »Z desetimi leti sem trenirala tudi kikboks, je pa zanimivo, da zdaj v Nemčiji, Angliji in Franciji imajo tudi tekmovanja, ko se po partiji šaha kot popoln ekstrem pomeriš tudi v rundi boksa.« Pa se je njenim vzornikom morebiti zdaj pridružil še kdo, ki pleni s svojo igro?
»Trenutno je to še posebno Magnus Carlsen, še vedno tako prevladuje v svetovnem moškem šahu. Omenjajo ga kot najboljšega šahista v zgodovini,« navrže Ljubljančanka. No, v času zdajšnje zdravstvene krize se je šah izza živih šahovnic in partij večinoma preselil na splet. Za Lauro Unuk pa je čar živega dvobojevanja še vedno tisti pravi izziv. »Med šahom v živo in na spletu so ogromne razlike. Pri slednjem ni tistega pravega občutka. Ko se pri šahu v živo usedeš za šahovnico, vidiš tekmeca, kako se počuti, lahko ga prebereš. Pri spletnem to manjka, ne veš, kaj misli tekmec, ne vidiš ga, to tudi ni tisti klasični šah, ko lahko partija traja tudi do šest ur. Pri spletnem gre za hitri šah namesto klasičnega, to so kratke igre, ki trajajo tri, pet, deset, petnajst minut. V takšnih partijah je vse možno, tudi zelo raznovrstno je. A manjka človeški stik.«
»Super, redko po svetu se to dogaja, kar je res nepojmljivo v zgodovini ženskega šaha. S tem šah v Sloveniji pridobiva tudi na priljubljenosti. To pomeni tudi, da študij ne bo premagal mojega udejstvovanja s šahom, saj je težko usklajevati študij in šah,« pove študentka drugega letnika Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Varovanka trenerja Mateja Šebenika, sicer velemojstra, je po italijanskem šampionskem šahiranju nastopila še na šahovskem festivalu v španskem Sitgesu.
»A nisem odigrala vseh partij, vmes sem imela še študijske obveznosti. Med tekmovanjem sem opravila kolokvij in izpite,« o usklajevanju študija, seveda ta poteka na daljavo, in mojstrskega igranja šaha še pove 21-letnica, ki se je 64 črno-belim poljem zapisala že z osmimi leti, ko ji je šah predstavil dedek. Za kako nadarjen šahovski biser gre, veliko povesta tudi dva naslova svetovne prvakinje v kategorijah do 16 in 18 let.
Na isti šoli kot Ema Kozin
Pa Laura Unuk premore še marsikatero veščino iz drugih športnih panog. Bila je tudi v odbojkarskem in plavalnem krožku, hodila je tudi na isto osnovno šolo kot poklicna boksarska prvakinja Ema Kozin. »Z desetimi leti sem trenirala tudi kikboks, je pa zanimivo, da zdaj v Nemčiji, Angliji in Franciji imajo tudi tekmovanja, ko se po partiji šaha kot popoln ekstrem pomeriš tudi v rundi boksa.« Pa se je njenim vzornikom morebiti zdaj pridružil še kdo, ki pleni s svojo igro?
»Trenutno je to še posebno Magnus Carlsen, še vedno tako prevladuje v svetovnem moškem šahu. Omenjajo ga kot najboljšega šahista v zgodovini,« navrže Ljubljančanka. No, v času zdajšnje zdravstvene krize se je šah izza živih šahovnic in partij večinoma preselil na splet. Za Lauro Unuk pa je čar živega dvobojevanja še vedno tisti pravi izziv. »Med šahom v živo in na spletu so ogromne razlike. Pri slednjem ni tistega pravega občutka. Ko se pri šahu v živo usedeš za šahovnico, vidiš tekmeca, kako se počuti, lahko ga prebereš. Pri spletnem to manjka, ne veš, kaj misli tekmec, ne vidiš ga, to tudi ni tisti klasični šah, ko lahko partija traja tudi do šest ur. Pri spletnem gre za hitri šah namesto klasičnega, to so kratke igre, ki trajajo tri, pet, deset, petnajst minut. V takšnih partijah je vse možno, tudi zelo raznovrstno je. A manjka človeški stik.«
