Morskemu psu jezik tekel kot namazan

CESENATICO – Kolesarji so prvi prosti dan na 102. dirki po Italiji preživeli ob spomeniku Marcu Pantaniju, v njegovi senci pa je ob Primožu Rogliču najbolj užival domači adut Vincenzo Nibali. Sicilijanec je na kronometrih le redko dobival boje s tekmeci, v nedeljo pa jo je odnesel precej bolje kot Simon Yates, Miguel Angel Lopez in drugi.

Rogličevi tekmeci so pred kronometrom razmišljali le o tem, kako omejiti izgube. Pri Bahrain Meridi so napovedovali, da bi bili z zaostankom minute zadovoljni, glede na vožnje tekmecev pa je najboljši Nibalijev kronometer v karieri dobil še dodatni pomen.

»Ko sem razpoložen, mi ni težko odgovoriti na nobeno vprašanje, znam pa biti tudi tiho, ko stvari ne gredo tako, kot bi morale,« je v mešani coni razlagal Nibali. Razlogov za zadovoljstvo je imel več kot dovolj, na kronometru je izbral pravo taktiko in za Rogličem zaostal le za dobro minuto.

»Vožnja na čas je bila še zahtevnejša zaradi dežja, v prvem delu je bilo veliko prehodov za pešce, zato sem poskušal držati enakomeren ritem in tvegati čim manj, na vzponu pa sem napadal. Iz avtomobila sem dobival podatke, vedel sem, da sem odlično na poti. Čas, ki sem ga pridobil proti Yatesu, bo zelo dragocen, Roglič pa je specialist za kronometer, zato izgubljena minuta ni slaba,« je ocenil Nibali, ki je zavrnil namigovanja, da bomo do konca Gira spremljali dvoboj za zmago: »Predaleč je še do cilja, zato nikogar ne smemo odpisati, tudi Landa, Yates in Lopez imajo svoje računice, čeprav je njihov zaostanek velik.«

Po Nibalijevi nedeljski predstavi se besede trenerja Paola Slonga, da je v najboljši formi kariere, ne zdijo več le mlatenje prazne slame, morski pes pa bo zagotovo grizel tudi v gorah.
 

Eden tistih dni, ko gre vse narobe

Še bolj so bili pred kronometrom optimistični pri Mitchelton Scottu, kjer so si želeli le 30–40 sekund zaostanka Yatesa za Rogličem. Po polomiji in izgubljenih več kot treh minutah Britanec ni iskal izgovorov: »To je bil eden tistih dni, ko gre vse narobe. Na ravnini sem dirkal dobro, tudi počutje je bilo v redu, ko pa sem želel pospešiti na vzponu, v nogah nisem imel moči. Doslej smo na polno vozili le na kronometru v Bologni, nato je sledil ves teden v zavetrju, in morda je bil tudi to razlog za slab nastop. Zdaj se moramo zbrati in sestaviti novo taktiko za gorske etape.«

Njegov športni direktor Matt White kot po navadi ni ovinkaril: »Ne bomo iskali nobenih izgovorov, enostavno ne vemo, zakaj je Simon toliko zaostal. Kronometristični del sploh ni bil slab, razočaral je na vzponu, ki bi moral biti njegova prednost. Zdaj imamo na voljo nekaj lažjih dni, preden se spet začne zares. Upam, da bo takrat bolje.«

Razočaran je bil tudi Lopez, ki je izgubil še pol minute več kot Yates. Na začetku kronometra je menjal kolo zaradi počene zračnice, nato se mu je povsem sesul ritem in zaostanek je bil že do vzpona prevelik, da bi ga še lahko rešil. Po dirki se je skril v zavetje avtobusa, šef Astane Aleksander Vinokurov pa je le ponovil v zadnjih dneh iz ust favoritov neštetokrat slišane besede: »Veste, kje se konča Giro? V Veroni!«