Morski pes postaja čedalje bolj živčen

COMO – Na strmi cesti do jezera Serru v petkovi etapi je bil Primož Roglič prilepljen na kolo Vincenza Nibalija, glavnega konkurenta za rožnato majico. Ker mu je sledil kot senca, je Nibali po etapi izgubil živce in ob bitki na cesti začel še psihološko vojno, ki pa mu za zdaj ni prinesla dodatnega uspeha. V soboto je tudi Sicilijanec stopil na pot sprave, Rogliču pa njegovi komentarji niso prišli do živega.

»Dovolj imam tega, Primož je ves dan tik za mano, pa nikoli ne spregovori besede. Najprej je pustil, da je pobegnil Landa, potem pa je od mene želel, da narekujem tempo v lovu za njima. Povedal sem mu, da imam tega dovolj. Če želi zmagati Giro, naj tudi dirka tako, z defenzivno taktiko mislim, da mu ne bo uspelo. Vem, da tudi jaz tako ne bom zmagal, a mu ne mislim več pomagati,« je besnel Sicilijanec v kombiju Bahrain Meride, preden se je vrnil v dolino.

Nibali ne slovi kot človek, ki bi se nepremišljeno spuščal v besedne vojne, zato je bil njegov komentar jasen dokaz, da mu je z odličnimi predstavami na cesti Roglič zlezel pod kožo. Ko se je pozneje nekoliko ohladil, je nadaljeval: »Menim, da sva na cesti zelo izenačena, težko bo prišlo do velikih razlik, bomo pa zagotovo poskušali vse. Lahko smo ponosni na naše predstave.«
 

Hladni pogledi, nato spravljivejši toni

Nibali in Roglič sta se srečala pred startom sobotne etape, a sta si izmenjala le ledeno hladna pogleda in šla vsak svojo pot. Na cesti se je boj nadaljeval, Nibali je poskusil še bolj odločno, a mu je bil Roglič venomer kos. Po sobotni etapi je bil Nibali precej bolj spravljiv: »Morate razumeti, da me včasih premaga moje sicilijansko poreklo. Kot pravi inšpektor Montalbano: 'Ko se jajca vrtijo ...'

Danes je Roglič sodeloval pri narekovanju ritma, menim, da je dirkal dobro in izmenjala sva si nekaj težkih udarcev po zobeh. Na najtežjem vzponu smo poskušali dirkati agresivno in ga spraviti v težave, Damiano Caruso je bil izvrsten, ampak na letošnjem Giru so vsi kolesarji v izvrstni formi, zato je težko narediti razliko. Roglič je izjemno dober in miren, težko rečem, če se je nalašč odpovedal rožnati majici, tokrat je vsaj sodeloval v lovu za Carapazom. Jaz se nisem počutil najbolje, vseeno pa imamo za sabo nov dober dan. Tiste štiri sekunde na koncu so bolj kot ne nepomembne, vseeno pa je bilo lepo osvojiti tretje mesto.«

Nibali dobro ve, kako pomembna je na tritedenskih dirkah vsaka malenkost, ne nazadnje govorimo o zmagovalcu Toura, Vuelte in dvakratnem šampionu Gira, ki pozna vse pasti grand tourov. Pomembno vlogo vedno igra psihološka pripravljenost kolesarjev, očitno je Nibali mislil, da lahko na tem področju naredi odločilno razliko proti Rogliču, a se je v svoji taktiki uštel.
 

Na Giru bo dirkal, ne govoril

Zasavec ni bil razpoložen za polemiziranje o izjavah morskega psa iz Messine: »Na Giru nisem za to, da bi govoril, v Italijo sem prišel dirkat. Izjav drugih ne bom komentiral, lahko vplivam le nase in osredotočen sem le na svoje vožnje.« Če je Nibali obrnil ploščo in poskušal zakopati bojno sekiro, je bil njegov trener Paolo Slongo spet neposreden: »Roglič je vlekel? No, ja, recimo raje, da je bil nekajkrat na čelu skupine ... Ko je Roglič vlekel, je prednost Carapaza naraščala, potem pa si to razlagajte, kot si želite.«


Italijanski boj s slovenskim šampionom zagotovo ne bo ponehal, za zadnji teden dirke imajo v rokavu vsaj še asa ali dva. Če bo želel Roglič postati kralj rožnate pentlje, ga čakajo še večje ovire, kot je oster jezik morskega psa iz Messine.