Motili so ga le kratki dnevi

Poletni turistični Bled je v teh dneh tudi hokejski. Pred vrati je namreč tradicionalna poletna liga, v petek in soboto se bodo tu predstavili hokejisti Jesenic, Olimpije, VSV iz Beljaka ter Fehervarja. KAC iz Celovca z novim zvezdnikom Janom Muršakom, nekoč kapetanom slovenske reprezentance, pa je v zadnjih dneh prav tako preizkusil blejski led. Ob njem smo se pogovarjali s 34-letnim Mariborčanom, ki je pred novim poglavjem svoje bogate športne poti.

Jan, pred časom ste mi omenili, da bi bila lahko vaša pogodba v Göteborgu zadnja na hokejski poti, kajne?

»Vedno sem si želel igrati do 35. leta in ta želja se zdaj že približuje uresničitvi. Po koncu zadnje sezone sem se dobro počutil in si dejal, da bom igral le, če bom dobil pravo ponudbo. In res sem jo prejel iz Celovca, kjer bom zdaj dve sezoni.«

Sicer pa ste po prihodu iz Detroita pozneje v Evropi igrali dejansko na najvišji ravni – pri slovitem CSKA v Moskvi, v Bernu z največjim obiskom hokejskih tekem v Evropi in zdaj v odličnem švedskem prvenstvu za Frolundo Göteborg – kako se boste privadili na ICEHL, kjer je hokej le na nižji ravni kot pri omenjenih klubih?

»Nižja raven je, ne igraš s tako kakovostnimi igralci. Morda je res lažje, toda tudi to tekmovanje zahteva veliko resnosti. Dandanes vsi dobro drsajo in povsod namenjajo precej pozornosti sistemu igre. Razlika pa je v številu kakovostnih igralcev, to drži.«

Vam je bila všeč Švedska na ledu in ob njem?

»Seveda se vedno kaj najde, kar bi rad spremenil, pa na to v vrhunskem športu nimaš vpliva. Toda kar zadeva hokejsko igro in pristop, moram poudariti, da sem vedno igral na vso moč. Zasebna plat? Göteborg je res lepo mesto, Švedska urejena dežela. Edino, kar mi ni bilo všeč, je tisto vreme od novembra do januarja z veliko drobnega dežja in kratko dnevno svetlobo. Takrat je res pogosto kar turobno, pogrešaš energijo. In če povrh ekipi ne gre v tistem času, ni dobre volje ...«

Kako ste preživeli letošnje počitniške dneve?

»Pravzaprav nič kaj drugače kot ponavadi. S soprogo sva po koncu sezone odšla k njenim domačim v ZDA, po nekaj ameriških tednih sem se vrnil v Slovenijo in nato pozneje užival še na obali Jadranskega morja. Dovolj sem si spočil, ni skrbi.«

Kako ste pospremili tekme in učinek dolgoletnih reprezentančnih soigralcev na majskem SP v Latviji?

»Seveda sem spremljal, res pa je, da so mi prenosi tekem uhajali zaradi časovne razlike, saj sem bil prav takrat v Severni Ameriki. Kot sem opazil na daljavo, je bilo vse skupaj iz našega zornega kota zelo solidno, škoda res, da ni bilo želenega obstanka med elito. Toda takšna je realnost, tu ni kaj. Napočil je čas za uveljavitev mlajših igralcev, tega se moramo zavedati, ohranjati potrpljenje, upam, da hokejska javnost ne pričakuje čudežev čez noč.«