EURO 2021
Multikulti in ne golica ter kólo
Na euru drevi veliki derbi zadnjih dveh svetovnih prvakov, Francozov in Nemcev.
Odpri galerijo
Antonio Rüdiger in Toni Kroos sta med pomembnimi aduti nemške reprezentance. FOTO: Michael Dalder/Reuters
Biti v Münchnu in zaradi nogometa me hočeš nočeš sili k ničkoliko pronicljivim spominom Braneta Oblaka, ki je s hitrimi mislimi in še hitrejšim jezikom večkrat zabil gol, kot ga je na igrišču. Ena od njegovih nepogrešljivih v moštvenem mozaiku je ta, da moraš biti malo Balkanca, iznajdljivega in prebrisanega fakina, če želiš biti uspešen in viden. Nekaj takšnih tipov moraš imeti v moštvu, če jih imaš preveč, si oplel.
Oblakov zimzeleni pogled na to je že dolgo minil, a je rado slišan. On ga rad poudarja, ker je bil eden od redkih Slovencev, ki je bil še bolj drzen in neugoden, kot so bili njegovi od raje oboževani kolegi. Ampak kombinatorika upogljivosti, discipline, iznajdljivosti, drznosti in nadutosti ni več le značilnost t. i. jugosov, podobne in preoblikovane v všečne podobe imajo tudi drugi, od Nemcev do Francozov ali Skandinavcev. Marsikdo od njih je uporabljal še več prijemov pod pasom. Tudi za nogometno uspešne Hrvate bi težko rekli, da so v vrhu zaradi premetenosti. Najprej zaradi nadarjenosti, trdne volje in discipline, šele potem zvitosti.
Bolj ko se svet, ljudje in kulture zbližujejo, bolj so v ospredju tisti, ki so se sposobni združiti v zmagovito in uglašeno skupnost. Prav takšno, kakršno ta trenutek na najmočnejšem in najvplivnejšem športnem bojišču, nogometnem, izkazujejo multikuti Francozi, soodločajoči sopotniki na evropskem razvojnem vlaku, na katerem so še vodilni vlakovodje Nemci.
Večbarvni trikolori (kar 17 od 26 jih ima afriške korenine) so tisti, ki oblikujejo novo podobo Evrope in evropskega nogometa, v katerem izgubljajo predvsem majhni in mali, kakršna je tudi Slovenija.
Tudi za Nemčijo, ki je zadnji naslov svetovnega prvaka osvojila z zelo multikulti zasedbo, je bitka s Francijo predvsem soočenje s prihodnostjo. Na razvojnem nogometnem vlaku so trikolori od sprevodnikov napredovali v vlakovodje.
Francozi pravzaprav narekujejo trend, ki mu polovica ali še več jedrne Evrope preprosto ne more slediti. Vzhodni blok in revnejši južni sta že tako obsojena na bolj ali manj obrobne vloge, Skandinavci bodo kljubovali, kolikor se bo le dalo, t. i. čista Italija se trudi in z vsakim prebliskom postaja všečnejša, zmagovalna pa bo le ob srečnih naključjih, ostajajo le še edini med velikimi kolonizatorji Španci.
Za Nemčijo in njen elf ni bojazni, nastavke Nemčije prihodnosti postavlja vse bolj multikulti Bayern z že dve desetletji najvidnejšimi vlogami belih ali črnih Francozov, drugi brez kolonij in brez zgodovinskega imperializma bodo največ le kondukterji na vlaku, na katerem Oblakova ritmična golica in zvijačno kolo ali vsak posebej nimata več česa početi. Če sta še tako prebrisana.
Oblakov zimzeleni pogled na to je že dolgo minil, a je rado slišan. On ga rad poudarja, ker je bil eden od redkih Slovencev, ki je bil še bolj drzen in neugoden, kot so bili njegovi od raje oboževani kolegi. Ampak kombinatorika upogljivosti, discipline, iznajdljivosti, drznosti in nadutosti ni več le značilnost t. i. jugosov, podobne in preoblikovane v všečne podobe imajo tudi drugi, od Nemcev do Francozov ali Skandinavcev. Marsikdo od njih je uporabljal še več prijemov pod pasom. Tudi za nogometno uspešne Hrvate bi težko rekli, da so v vrhu zaradi premetenosti. Najprej zaradi nadarjenosti, trdne volje in discipline, šele potem zvitosti.
Kar 17 jih ima afriške korenine
Bolj ko se svet, ljudje in kulture zbližujejo, bolj so v ospredju tisti, ki so se sposobni združiti v zmagovito in uglašeno skupnost. Prav takšno, kakršno ta trenutek na najmočnejšem in najvplivnejšem športnem bojišču, nogometnem, izkazujejo multikuti Francozi, soodločajoči sopotniki na evropskem razvojnem vlaku, na katerem so še vodilni vlakovodje Nemci.
Večbarvni trikolori (kar 17 od 26 jih ima afriške korenine) so tisti, ki oblikujejo novo podobo Evrope in evropskega nogometa, v katerem izgubljajo predvsem majhni in mali, kakršna je tudi Slovenija.
Tudi za Nemčijo, ki je zadnji naslov svetovnega prvaka osvojila z zelo multikulti zasedbo, je bitka s Francijo predvsem soočenje s prihodnostjo. Na razvojnem nogometnem vlaku so trikolori od sprevodnikov napredovali v vlakovodje.
Na stadionu bo le 14.000 gledalcevFrancija in Nemčija bosta prvi veliki derbi na euru na Allianz Areni (21.00) odigrali pred 14.000 gledalci. Nemčija je zadnjič premagala Francijo (1:0) na svetovnem prvenstvu v Braziliji leta 2014. Odtlej sta se pomerili še petkrat, trikrat pa je bila – ob dveh neodločenih izidih – zmagovalka Francija, zadnjič pred tremi leti v ligi narodov z 2:1.
Francozi pravzaprav narekujejo trend, ki mu polovica ali še več jedrne Evrope preprosto ne more slediti. Vzhodni blok in revnejši južni sta že tako obsojena na bolj ali manj obrobne vloge, Skandinavci bodo kljubovali, kolikor se bo le dalo, t. i. čista Italija se trudi in z vsakim prebliskom postaja všečnejša, zmagovalna pa bo le ob srečnih naključjih, ostajajo le še edini med velikimi kolonizatorji Španci.
Za Nemčijo in njen elf ni bojazni, nastavke Nemčije prihodnosti postavlja vse bolj multikulti Bayern z že dve desetletji najvidnejšimi vlogami belih ali črnih Francozov, drugi brez kolonij in brez zgodovinskega imperializma bodo največ le kondukterji na vlaku, na katerem Oblakova ritmična golica in zvijačno kolo ali vsak posebej nimata več česa početi. Če sta še tako prebrisana.
