NOGOMET
Mura in Bravo zasluženo na vrhu
Prekmurski in ljubljanski nogometaši so odšli na reprezentančni premor na vrhu Prve lige Telekom.
Odpri galerijo
Prvo popolno kolo slovenskega nogometnega prvenstva je potrdilo visoko kotacijo delnic Mure in Brava. Prekmurci in Ljubljančani zasluženo poveljujejo lestvici 1. SNL, saj so v obdobju do prvega reprezentančnega premora pokazali največ na igrišču in ob njem.
V nobeni gospodarski panogi na svetu ni naključnih uspehov, tudi nogomet ni izjema. Kdor je pričakoval na vrhu lestvice državne prvake Celjane ali večna slovenska rivala Olimpijo in Maribor, se je uštel. Gre za realno podobo trenutnega razmerja moči, četudi se lahko spremembe zgodijo že v prvem dejanju po premoru, ko bo ligaški ples zamenjala Uefina liga narodov, v kateri čaka Slovenijo stožiški spopad z Grčijo (četrtek) in Moldavijo (nedelja).
Nerealno bi bilo pričakovati, da bi klub iz Spodnje Šiške končal na vrhu po 36 kolih Prve lige Telekom, prav tako se zdi preuranjeno trditi, da je napočil čas za zgodovinsko lovoriko Sobočanov.
Toda gre za simpatična in odlično organizirana kluba, ki gojita realne ambicije. Šiškarji bi si zaslužili pohvalo s katero koli končno uvrstitvijo v zgornji polovici lestvice. (Častni) predsednik Darko Klarič je zgradil klub, ki temelji na zdravih temeljih in ga zanima le organska rast, razsipavanje z denarjem ne pride v poštev, četudi spada Klarič med najbogatejše Slovence. To je zelo pomembno, saj sledijo tej usmeritvi vsi akterji v vertikalnem ustroju kluba. Trener Dejan Grabić je le zadnji kamenček v tem uspešnem mozaiku. Ljubljančani so zasluženo strli Goričane in ob tem dodatno uveljavili nekatera (sveža) imena v ekipi, kot so Ogrinec, Kancilija in Brekalo.
Podobno velja za Muro, ki ima veliko večje ambicije od Brava. Klub z vojsko navijačev, kot jo premore črno-bela zasedba iz Fazanerije, enostavno mora prej ali slej priti na vrsto tudi v prvenstvu, potem ko je v prvem finalu pokala po koncu pandemije koronavirusa osvojil svojo krstno lovoriko. Sobočani imajo v upravnem odboru več uspešnih gospodarstvenikov in okrepitev tudi iz Rusije, gotovo želijo narediti korak naprej v 1. SNL. Trener Ante Šimundža resda ne spada med ljudi, ki bi javno napovedovali pohod na prvo mesto, toda morda ga prav ta skriti cilj najmočneje vleče naprej.
Razmere v Sloveniji se namreč niso spremenile – zdi se, da Olimpija in Maribor še naprej tavata v slepi ulici, zato bi se lahko zgodilo presenečenje tudi v sezoni 2020/21. Z »odličnim dolgoročnim delom« na treningih in »motiviranimi fanti« je možno ugajati doma, v bitki s tujino so merodajni le rezultati. Eni so se izvlekli skozi šivankino uho proti tretjerazredni ekipi z Islandije, drugi so ostali praznih rok proti veseljakom, ki so še nekaj ur prej uživali v štajerski kulinariki.
»Življenje res teče dalje,« bi lahko povzeli besede trenerja, ki je morda preskočil pouk geografije in je očitno menil, da še vedno deluje na Prevaljah, ne v Mariboru. Tudi zato je treba izpostavljati Muro, Bravo in druge uspešne ter pozitivne zgodbe, s katerimi je mogoče dvigniti slovenski (klubski) nogomet na še višjo raven.
V nobeni gospodarski panogi na svetu ni naključnih uspehov, tudi nogomet ni izjema. Kdor je pričakoval na vrhu lestvice državne prvake Celjane ali večna slovenska rivala Olimpijo in Maribor, se je uštel. Gre za realno podobo trenutnega razmerja moči, četudi se lahko spremembe zgodijo že v prvem dejanju po premoru, ko bo ligaški ples zamenjala Uefina liga narodov, v kateri čaka Slovenijo stožiški spopad z Grčijo (četrtek) in Moldavijo (nedelja).
Nerealno bi bilo pričakovati, da bi klub iz Spodnje Šiške končal na vrhu po 36 kolih Prve lige Telekom, prav tako se zdi preuranjeno trditi, da je napočil čas za zgodovinsko lovoriko Sobočanov.
Toda gre za simpatična in odlično organizirana kluba, ki gojita realne ambicije. Šiškarji bi si zaslužili pohvalo s katero koli končno uvrstitvijo v zgornji polovici lestvice. (Častni) predsednik Darko Klarič je zgradil klub, ki temelji na zdravih temeljih in ga zanima le organska rast, razsipavanje z denarjem ne pride v poštev, četudi spada Klarič med najbogatejše Slovence. To je zelo pomembno, saj sledijo tej usmeritvi vsi akterji v vertikalnem ustroju kluba. Trener Dejan Grabić je le zadnji kamenček v tem uspešnem mozaiku. Ljubljančani so zasluženo strli Goričane in ob tem dodatno uveljavili nekatera (sveža) imena v ekipi, kot so Ogrinec, Kancilija in Brekalo.
Podobno velja za Muro, ki ima veliko večje ambicije od Brava. Klub z vojsko navijačev, kot jo premore črno-bela zasedba iz Fazanerije, enostavno mora prej ali slej priti na vrsto tudi v prvenstvu, potem ko je v prvem finalu pokala po koncu pandemije koronavirusa osvojil svojo krstno lovoriko. Sobočani imajo v upravnem odboru več uspešnih gospodarstvenikov in okrepitev tudi iz Rusije, gotovo želijo narediti korak naprej v 1. SNL. Trener Ante Šimundža resda ne spada med ljudi, ki bi javno napovedovali pohod na prvo mesto, toda morda ga prav ta skriti cilj najmočneje vleče naprej.
Gorica še brez točke1. SNL, 2. kolo – Bravo : Gorica 4:1, Aluminij : Celje 0:0, Mura : Tabor 3:0, Koper : Olimpija 1:1, Domžale : Maribor 1:1; vrstni red: Mura in Bravo po 6, Tabor 3, Maribor, Olimpija, Aluminij, Domžale, Koper in Celje po 1, Gorica 0.
Razmere v Sloveniji se namreč niso spremenile – zdi se, da Olimpija in Maribor še naprej tavata v slepi ulici, zato bi se lahko zgodilo presenečenje tudi v sezoni 2020/21. Z »odličnim dolgoročnim delom« na treningih in »motiviranimi fanti« je možno ugajati doma, v bitki s tujino so merodajni le rezultati. Eni so se izvlekli skozi šivankino uho proti tretjerazredni ekipi z Islandije, drugi so ostali praznih rok proti veseljakom, ki so še nekaj ur prej uživali v štajerski kulinariki.
»Življenje res teče dalje,« bi lahko povzeli besede trenerja, ki je morda preskočil pouk geografije in je očitno menil, da še vedno deluje na Prevaljah, ne v Mariboru. Tudi zato je treba izpostavljati Muro, Bravo in druge uspešne ter pozitivne zgodbe, s katerimi je mogoče dvigniti slovenski (klubski) nogomet na še višjo raven.