Mura na koncu kot v biljardu do nasmeha

Slovenski nogometni vzhod je bil nad sobotnim razpletom tekem 14. kroga slovenskega prvoligaškega tekmovanja zadovoljen. Privrženci Olimpije, ki lovi vodilni Maribor, obenem pa želi uiti Muri, pa so pihali od jeze: niti črno-beli niti vijolični niso blesteli, a so oboji po tesnih zmagah, Sobočani prav v izdihljajih tekme, osvojili dragocene točke.


Derbi kroga v Fazaneriji, ki je ob prepoznavnem navijaškem ozračju v teh dneh pandemije še posebno žalostno prazna, ni ponudil prav veličastne predstave, toda predvsem v zadnjih minutah je bilo napeto kot na cirkuškem trapezu, na koncu pa so se veselili zmage, po videnem povsem zasluženo, nogometaši Mure. Ti v zadnjih tednih ne uprizarjajo več tako lepe igre kot v prejšnji sezoni, med objektivnimi okoliščinami gre vsekakor zlasti na domačem igrišču omeniti odsotnost glasnega občinstva, tudi koronavirus je za nekaj časa zdesetkal »čarno-bejlo« zasedbo.


Obenem je tudi res, da je pred strategom Antejem Šimundžo in njegovim homogenim moštvom z jedrom domačih fantov iz krajev ob Muri ali vsaj blizu nje še veliko ustvarjalnih nalog, saj so tekmeci dodobra spoznali slog soboške igre in se lahko zdaj na njo tudi resno pripravijo. Maribor in Olimpija sta bila, denimo, ob svojih zadnjih gostovanjih v Fazaneriji bolj sproščena in obenem preudarna kot na nekaterih tekmah v preteklosti, le da je proti Štajercem domače moštvo z goloma Nina Kouterja in Luke Bobičanca vendarle izpulilo zmago, z Ljubljančani pa ni šlo več – 0:1.

Toda vsaj glede točkovne bere je zdaj Mura spet na pravi poti. Po zmagi v Gorici je ugnala še ambiciozne Koprčane, bolj kot ne prevladovala večji del tekme, kar ne nazadnje potrjuje tudi skupno razmerje strelov – 17:4 za gostitelje. Ti so poskušali z vseh mogočih smeri, toda čvrsta gostujoča obramba po zgledu tistih znanih iz sosednje Italije se dolgo ni dala. Nato pa je Šimundža zadel s Kaijem Cipotom: vstopil je v igro po 75 minutah tekme in čez tri minute že zadel v polno!


Šele potem se je tudi koprska zasedba predstavila v odločnejši luči, podobno kot pri domačem moštvu je tudi tu zadel rezervist. Nardin Mulahusejnović je bil podobno kot Dare Vršič kar presenetljivo na klopi, ko pa sta se oba pridružila akterjem na zelenici, je koprska podoba pri priči oživela. Mulahusejnović je bil strelec za izenačenje, točka je bila že na avtobusu proti Obali, toda v sodnikovem dodatku je ob biljardu pred vrati gostov in odbiti žogi od vratnice zadel Jan Gorenc. Na koncu resda tudi srečno, toda Mura je na tej tekmi prav zasluženo zmagala.
 

Vijolični trpeli, a zmagali

Podobno tudi Ljudski vrt ni padel, četudi je favorizirani vijolični tabor dolgo trepetal za zmago. Igra domačega moštva ni bila tako suverena kot pred dnevi v Celju, dolgo ni bilo pravih ključev za ključavnico vrat gostov iz Sežane, najbrž je svoje opravil tudi zdaj že prav poseben pritisk, ki ga mariborski strateg Mauro Camoranesi čuti proti nekdanjim delodajalcem. Nazadnje je, denimo, konec septembra izgubil v Sežani z 1:3.


Tokrat pa je po mučenju in trpljenju vijolični tabor le zmagal, zdaj že petič zapored v ligi. Tekmo je z enajstmetrovke odločil Rok Kronaveter za mir v hiši in tudi samozavest na vrhu lestvice pred četrtkovim derbijem z Olimpijo v Ljubljani.