MOTOKROS
Na avtocesti mu še vedno mahajo
Tim Gajser ta konec tedna ob Gardskem jezeru. Na uvodnih treh preizkušnjah trikrat na stopničkah.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Kar je napovedal, to uresničuje. Vse od sanjske sezone 2016, ko je postal svetovni prvak v MXGP, Tim Gajser ni bil tako motiviran kot letos. Želi si novo lovoriko.
Po treh dirkah drži korak z vodilnim Antoniem Cairolijem z 22 točkami zaostanka. V nedeljo ga čaka VN Trentina, preizkušnja, ki jo jemlje kot domačo. Prvič letos ga bo na prizorišču spremljala vsa družina, tudi oče Bogo, ki je bil v preteklosti vseskozi ob njem.
Lani se je zdelo, da ste na motorju neučakani in vozite s silo. Letos delujete zbrano, močno in hkrati pomirjeno.
»Veliko je še prostora za napredek. Morda je treba biti še malo bolj strpen, čeprav je občutek na motorju res dober in hitrost prava. Delati moram na tem, da ne ponavljam napak iz prvih voženj na zadnjih dveh dirkah. Počutim se dosti bolje kot lani, ko sem imel verjetno najtežjo sezono, ki se je začela s poškodbo, zaradi katere sem se lovil celotno prvenstvo.«
Po treh dirkah, na kateri ste vsakič vknjižili stopničke, izstopata le vidva s Cairolijem.
»Če sva oba startala dobro, sva vedno naredila veliko razliko. Če bi se zapletla na startu, bi bili bolj skupaj. Oba s Tonyjem – pa tudi Romain Febvre, ki se je poškodoval, upam, da se čim prej vrne – sva imela dobro pripravljalno obdobje. A za nami so šele tri dirke, sezona bo dolga.«
Je Cairoli ulovljiv?
»Zagotovo je! Ni veliko pred mano. Na dirkah sva si blizu, ritem je enak, spadam med top 3 ali 5, ampak on vedno prvi potegne. Starte bo še treba piliti. Verjamem in vem, da ga lahko ujamem, tudi delam na tem.«
Za prvo dirko vam je oče dal dobro oceno, a poudaril, da to še ni tisti Tim s treningov. Kako blizu ste?
»Nastopi v Angliji in druga vožnja na Nizozemskem so bili kar blizu tistim s treningov. Peščena podlaga mi ni najbolj všeč, ampak letos smo ogromno delali na tem in v Valkenswaardu se je videl napredek. Ta čas sem na 85 oziroma 90 odstotkih.«
Na uvodnih dveh dirkah vas oče ni spremljal.
»Tudi na tretji ne. Odločitev je bila sporazumna. Usedla sva se in pogovorila. Na treningih je še vedno ves čas ob meni. Tudi če na dirki potrebujem nasvete ali kar koli, ga pokličem – sodelujeva. Razlika je le ta, da ga ni več na tekmovališčih. Pride pa zdaj v Italijo. Za naprej bova še videla.«
Na vseh letošnjih prizoriščih ste padli. Kakšne so bile posledice?
»Na srečo, moram potrkati, ni bilo nič hujšega. Manjšo bolečino sem čutil v rami po padcu v Angliji, to pa je vse. Gremo naprej.«
Lanski svetovni prvak Jeffrey Herlings naj bi se vrnil v Mantovi. Verjetno ste radovedni, koliko zmore po poškodbi?
»Iz lastnih izkušenj vem, da se ni prijetno vračati v konkurenco sredi sezone, ko imajo tekmeci za sabo že nekaj dirk in so že v tekmovalnem ritmu. Težko je. A menim, da se bo hitro vrnil.«
Čaka vas VN Trentina. Slovenski ovinek bo spet navijaško poln.
»Verjamem, da bo veliko navijačev podpiralo slovenske dirkače. Veselim se! Čaka me naporen vikend, bom pa videl znane obraze, super bo!«
Pred leti so vam navijači mahali tudi med vožnjo na avtocesti. Kolikšna je zdaj njihova pozornost?
»Še me opazijo. Ko grem v trgovino, se obračajo za mano, na njihovih obrazih vidim, da niso prepričani, ali sem pravi ali ne. Nekateri pristopijo, vprašajo za fotografijo, drugi se le sramežljivo ozirajo.«
Po treh dirkah drži korak z vodilnim Antoniem Cairolijem z 22 točkami zaostanka. V nedeljo ga čaka VN Trentina, preizkušnja, ki jo jemlje kot domačo. Prvič letos ga bo na prizorišču spremljala vsa družina, tudi oče Bogo, ki je bil v preteklosti vseskozi ob njem.
Lani se je zdelo, da ste na motorju neučakani in vozite s silo. Letos delujete zbrano, močno in hkrati pomirjeno.
»Veliko je še prostora za napredek. Morda je treba biti še malo bolj strpen, čeprav je občutek na motorju res dober in hitrost prava. Delati moram na tem, da ne ponavljam napak iz prvih voženj na zadnjih dveh dirkah. Počutim se dosti bolje kot lani, ko sem imel verjetno najtežjo sezono, ki se je začela s poškodbo, zaradi katere sem se lovil celotno prvenstvo.«
Po treh dirkah, na kateri ste vsakič vknjižili stopničke, izstopata le vidva s Cairolijem.
»Če sva oba startala dobro, sva vedno naredila veliko razliko. Če bi se zapletla na startu, bi bili bolj skupaj. Oba s Tonyjem – pa tudi Romain Febvre, ki se je poškodoval, upam, da se čim prej vrne – sva imela dobro pripravljalno obdobje. A za nami so šele tri dirke, sezona bo dolga.«
Je Cairoli ulovljiv?
»Zagotovo je! Ni veliko pred mano. Na dirkah sva si blizu, ritem je enak, spadam med top 3 ali 5, ampak on vedno prvi potegne. Starte bo še treba piliti. Verjamem in vem, da ga lahko ujamem, tudi delam na tem.«
Za prvo dirko vam je oče dal dobro oceno, a poudaril, da to še ni tisti Tim s treningov. Kako blizu ste?
»Nastopi v Angliji in druga vožnja na Nizozemskem so bili kar blizu tistim s treningov. Peščena podlaga mi ni najbolj všeč, ampak letos smo ogromno delali na tem in v Valkenswaardu se je videl napredek. Ta čas sem na 85 oziroma 90 odstotkih.«
Na uvodnih dveh dirkah vas oče ni spremljal.
»Tudi na tretji ne. Odločitev je bila sporazumna. Usedla sva se in pogovorila. Na treningih je še vedno ves čas ob meni. Tudi če na dirki potrebujem nasvete ali kar koli, ga pokličem – sodelujeva. Razlika je le ta, da ga ni več na tekmovališčih. Pride pa zdaj v Italijo. Za naprej bova še videla.«
Na vseh letošnjih prizoriščih ste padli. Kakšne so bile posledice?
»Na srečo, moram potrkati, ni bilo nič hujšega. Manjšo bolečino sem čutil v rami po padcu v Angliji, to pa je vse. Gremo naprej.«
Lanski svetovni prvak Jeffrey Herlings naj bi se vrnil v Mantovi. Verjetno ste radovedni, koliko zmore po poškodbi?
»Iz lastnih izkušenj vem, da se ni prijetno vračati v konkurenco sredi sezone, ko imajo tekmeci za sabo že nekaj dirk in so že v tekmovalnem ritmu. Težko je. A menim, da se bo hitro vrnil.«
Čaka vas VN Trentina. Slovenski ovinek bo spet navijaško poln.
»Verjamem, da bo veliko navijačev podpiralo slovenske dirkače. Veselim se! Čaka me naporen vikend, bom pa videl znane obraze, super bo!«
Pred leti so vam navijači mahali tudi med vožnjo na avtocesti. Kolikšna je zdaj njihova pozornost?
»Še me opazijo. Ko grem v trgovino, se obračajo za mano, na njihovih obrazih vidim, da niso prepričani, ali sem pravi ali ne. Nekateri pristopijo, vprašajo za fotografijo, drugi se le sramežljivo ozirajo.«