Na euru Højlund, Vlahović in Kane, ne Armenci

Katerega tekmeca na evropskem prvenstvu je predstavljala Armenija? To je pred odhodom v Nemčijo eno od ključnih vprašanj za slovenski strokovni štab, ki skozi pripravljalne tekme in predvsem nasprotnike išče približek tistega, kar naj bi naši nogometaši uprizarjali na euru proti Danski, Srbiji in Angliji. Letošnji izkupiček pred sobotno generalko z Bolgarijo je odličen: dve zmagi in neodločen izid.

Selektor Matjaž Kek je imel v letošnjih tekmah tri povsem nasprotujoče si tekmece. Avtsajderja Malto, kandidata za osvojitev lovorike Portugalsko in zdaj še igrivo Armenijo. Vselej je Slovenija dosegla po dva gola. Rezultatsko najslabše so jo naši odnesli proti najslabši Malti (2:2), Portugalce so senzacionalno premagali (2:0), proti skoraj idealnemu sparing tekmecu, kot je bila Armenija, pa so v strokovnem štabu najbrž dobili najboljši vpogled v možnosti in sposobnosti moštva. Še posebej v drugem polčasu, ko je kavkaška selekcija dejansko predstavljala nasprotnika na euru in oblegala slovenska vrata.

Selektor Matjaž Kek ima težko nalogo, jutri se mora odločiti, koga ne bo odpeljal v Nemčijo. FOTO: Leon Vidic

Danska, malo manj Srbija, še najbolj pa Anglija bodo narekovale ritem igre, imele bodo večjo posest žoge, kombinatoriko in najbrž tudi več strelov. Letošnja Slovenija je pokazala svoje tipične značilnosti: proti slabšim nikoli ni bila tako všečna in kakovostna, da bi navijači mirno spali, proti favoritom, ko je bila uigrana in motivirana, ji je vedno ustrezala podrejena vloga, ki jo je nadomestila s fanatizmom in maksimalno disciplino. Proti primerljivim tekmecem je imela prednost v taktični disciplini in vrhunskem posamezniku ali dveh.

Belec najboljši v slovenski ekipi

Toda preslikava Armencev v nasprotnike na evropskem prvenstvu opozarja, da je razlika v kakovosti posameznikov precejšnja. Jana Oblaka (kapetanov rezervist Vid Belec je bil proti Armencem najboljši v slovenski zasedbi) bodo napadali Rasmus Højlund, Dušan Vlahović in Harry Kane, napadalci najvišjega svetovnega razreda. Težko je verjeti, da bi Danci, Srbi ali Angleži ob tolikšnem številu priložnosti zabili le en gol.

»Tudi Kek ni igral z najboljšimi,« je pripomnil nekdanji selektor Zdenko Verdenik, ki je videl dobre in slabe stvari.

»Tekma je dala veliko koristnega. Prvih 20 minut je bilo pričakovanih. S kontinuiranim napadanjem so nadzirali igro. Nekaj podobnega bo tudi na euru, a bistveno manj pogosto. Drugi polčas? Presenečen sem bil, kako smo padli. Ni bilo več agresivnosti, natančnosti v podajah in hitrosti. Je bilo pa očitno, da imamo težave na bočnih položajih, še posebej na levem. Armenci so z lahkoto prebijali oba bočna položaja in prihajali v sredino. Tudi izbijanja žog naših igralcev pri obrambnih posredovanjih so bila slaba,« je navijačem manj vidne podrobnosti izpostavil nekdanji selektor, ki ga je zmotilo tudi vztrajanje pri globinskih podajah.

Adama Gnezdo Čerina so v Stožicah spremljali Dinamovi možje s predsednikom kluba Velimirjem Zajcem na čelu. FOTO: Leon Vidic

»Prevečkrat so se odločali za podaje v prostor, včasih je treba izbrati bolj racionalno podajo. Prehitro izgubljanje žog pomeni večjo porabo moči, s čimer ne moreš nadzirati ritma igre,« je pojasnil Verdenik.

Kekova izhodiščna taktična postavitev 4-3-3 je pravzaprav 4-4-2. Spreminja se glede na napadanje, ko se vključuje Petar Stojanović, ali Jan Mlakar, ali kdorkoli drug, ki bo igral na levi strani. Benjamin Šeško in Andraž Šporar sta udaren in uigran dvojec napadalcev. Zato se poraja vprašanje, kdaj in v kakšni vlogi lahko selektor uporabi Josipa Iličića.

»Iličić je bil všečen, zabil je atraktiven gol – za gledalce. Potrdil je, da je lahko džoker z rezervne klopi,« je dal prvi selektor, ki je vodil Slovenijo v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo, pričakovano vlogo nesporno največjemu mojstru v moštvu.