Na krilih bolečine je City poletel v finale
Lanski izpad iz lige prvakov je bil za Manchester City »strup, ki so ga morali v želodcih nositi vso sezono«. Tako se je izrazil Pep Guardiola. V sodniškem dodatku zapraviti prednost dveh golov in pozneje še uvrstitev v finale se zdi skoraj nemogoče, a sinje modrim je to lani »uspelo«.
»Vso bolečino po lanskem izpadu smo vse leto nosili s seboj. Občutek imam, kot da smo vseskozi igrali s strahom in spominom na to, kar se nam je lani zgodilo proti Realu. Zato smo šli tokrat na igrišču 'na glavo', na zelenici smo pustili čisto vse,« je žarel Guardiola. Tudi za španskega doktorja nogometne igre je bil sredin večer nepozaben. Njegovi igralci so na igrišče pritekli, kot bi bili obsedeni. Real ni mogel niti dihati, kaj šele da bi prišli iz svoje polovice.
Če ne bi bilo izvrstnega Thibauta Courtoisa, ki je ob živce spravljal Erlinga Haalanda, bi semafor še precej pred 23. minuto kazal 1:0. Ko je Bernardo Silva le pospravil žogo v mrežo, se je na Etihadu razlegel huronski krik navdušenja, a tudi olajšanja. Do gola izvrstnega Silve je City nanizal 196 podaj, Real le 30. Ob koncu polčasa je bil Carlo Ancelotti lahko vesel, da se je mreža belega baleta zatresla le dvakrat, tako silovita je bila premoč meščanov.
S skoraj vojaško natančnim visokim presingom so povzročili, da so igralci Reala videli duhove. Kamorkoli je z žogo želel Vinicius Junior, je naletel na modri zid, tudi rami Karima Benzemaja sta bili še pred polčasom povešeni v obupu.
Čaroben večer v Manchestru
Kljub prevladi izbrancem Guardiole dva gola prednosti še nista zagotavljala finala. Kot že toliko ekip pred njimi so Realu na začetku drugega dela pustili, da so zadihali, povlekli so se preveč nazaj in nekaj minut je vnovič dišalo po novem zgodovinskem preobratu Reala. A tokrat to preprosto ni bil večer za najboljše moštvo v zgodovini tekmovanja, bil je večer za slavje in celjenje starih ran igralcev (in navijačev) Manchester Cityja. Manuel Akanji in Julian Alvarez sta postavila le še piko na i izvrstnemu večeru.
»Na prvi tekmi se nisem izkazal in tokrat sem preprosto moral igrati bolje, to sem bil dolžan mojim soigralcem. Bil sem odločen, da bom boljši. Čudovito je spet biti v finalu in upam, da bomo tokrat vendarle zmagali,« je žarel Silva, Guardiola pa je pogovor z novinarji sklenil s stavkom, ki ga je imel marsikdo na koncu jezika: »To je bila najboljša predstava ekipe v moji karieri.«
Na drugi strani smo videli bledo senco Reala, najbrž pa tudi konec ere. Luka Modrić in Karim Benzema sta na igrišču delovala utrujeno in vprašanje je, ali bosta prihodnje leto še vedno igrala v belem dresu. Vprašanje je tudi, kaj bo z Ancelottijem ...
City zdaj čaka priprava za zaključni juriš sezone. Sanje o trojni kroni ostajajo žive, najprej morajo dokončati nalogo v domačem prvenstvu, nato bodo misli usmerili proti Unitedu v finalu angleškega pokala in Interju v istanbulski finalni poslastici.
