Na petih igrah bi prvič rad zagledal tudi svoje
On oddaja žlahtni sij. Alpski deskar Žan Košir je na olimpijskih igrah leta 2014 v Sočiju v paralelnem slalomu osvojil srebrno odličje, v veleslalomu si je prideskal bron, v isti disciplini je na OI štiri leta pozneje v Pjongčangu ponovil to kolajno, letos na igrah v Pekingu pa ga je ustavil koronavirus. Zaradi okužbe je dobršen del iger moral preživeti v izolaciji, zaradi izpada treninga pa je skupni zmagovalec svetovnega pokala v sezoni 2014/15 nastop v veleslalomu končal v osmini finala.
38 let je aprila dopolnil Žan Košir, na OI v Italiji bi jih imel že 41.
Kako zdaj gledate na preteklo sezono, v kateri v svetovnem pokalu ni bilo uvrstitve na zmagovalne stopničke, za vrh smole pa ga je pok(o)ronal še pozitiven test ob prihodu v Peking?
»Nihče si ne bi želel takšnega scenarija, če kaj še pogledujem proti lanski sezoni, je le to, da se mi zdi, da je malce škoda, da ni bilo kakšnega odmevnega rezultata. Sicer je bila sezona, kar se treningov tiče, uspešna, te smo tudi malce okrepili, kakor se za olimpijsko sezono pač spodobi. Covid je pač prišel v tistem neprimernem trenutku, vseeno pa so rezultati iz lanske sezone bili zadovoljivi, tako da izpolnjujemo vse pogoje za zaposlitve in sponzorje. Zdaj pa smo tukaj bolj zato, da poskusimo še kaj postoriti, če je kaj še ostalo.«
Kakšen je bil potek priprav, tako tehnično kot zdravstveno?
Ni časa za objokovanje, je treba že doma poskrbeti za otroke oziroma ti oni narekujejo ritem. Tako da je oditi na priprave že tudi en majhen dopust.
Cilji v novi sezoni?
»Tako ali tako imamo vse zimske panoge svetovno prvenstvo, sami ga imamo v Bakurianiju v Gruziji. Če se politične razmere tam ne bodo zaostrile, menim, da prvenstvo bo, je pa spet malce tako, da so prizorišča bolj eksotične lokacije. Tam sem bil na eni tekmi, imam dobre spomine nanj, so pa to visokogorska smučišča, to pomeni nad gozdno mejo. Zelo hitro se lahko zgodi, da če je vreme slabo, postane temačno in je sama megla. Neki glavni cilj sezone je zagotovo SP, za nadaljevanje športne poti sem se tudi odločil le zaradi tega, da če bom v življenju še kdaj lahko kaj rezultatsko dosegel, bom zdaj. Hočem še kaj dodati v svoje statistike in zbirke, če mi uspe, super, če ne, pa pač poskušamo navdušiti tudi mlade. V vseh zimskih športih je namreč majhen primanjkljaj.«
Že kaj pogledujete proti OI leta 2026 v Milanu in Cortini d'Ampezzo? Kajti 42-letni Roland Fischnaller, 41-letni Andreas Prommegger, 36-letni Benjamin Karl so še tekmovalno dejavni, sami imate 38 let.
»Načeloma sem rekel, da bi moral do takrat zdržati. Vsi omenjeni še vztrajajo, določeni imajo olimpijske kolajne, določeni ne, sam sem bil na štirih igrah v Vancouvru, Sočiju, Pjongčangu in Pekingu. A vse te igre so bile tako daleč, da me nihče iz moje družine ni mogel podpreti tudi v živo. Drugače bo, če bo v Italijo prišel nekdo, ki ga poznaš. Že s tega vidika, da tudi oni enkrat vidijo, da je ta dogodek res več kot drugi. Močno seveda upam tudi z gledalci v normalnih razmerah.«
