KOLESARSTVO
Na Pogačarjevo zmago ne bo treba dolgo čakati
Slovenski kolesarski zvezdnik med glavnimi akterji epske bitke na dirki Strade Bianche. Preizkušnji na toskanskem makadamu bi lahko pripisali status šestega spomenika.
Odpri galerijo
Tadej Pogačar (v sredini) je moral v zadnjih kilometrih priznati premoč Mathieuja van der Poela (desno) in Juliana Alaphilippa (levo). FOTO: Fabio Ferrari/LaPresse
S Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem je Slovenija velesila na tritedenskih dirkah, naša asa sta v zadnjih dveh sezonah slavila tri zmage in poskrbela za vsega skupaj šest uvrstitev na oder za zmagovalce. Podobno učinkovita sta na enotedenskih dirkah, da bi bil njun mozaik popoln, so jima manjkali uspehi na največjih enodnevnih dirkah. Vendar je tudi to že preteklost. Pogačar v svoji tretji sezoni med profesionalci še lovi svojo prvo zmago na klasični dirki, njegovo 7. mesto na preizkušnji Strade Bianche, na kateri je bil najboljši Mathieu van der Poel (Alpecin Fenix), pa obeta, da nanjo ne bo treba dolgo čakati. Slovenski kapetan ekipe UAE je bil med glavnimi akterji epskega spektakla na toskanskem makadamu, na katerem se je v zadnjih 50 km za zmago borila zvezdniška sedmerica. Slovenskemu šampionu Toura in van der Poelu, ki je lani dobil dirko po Flandriji, so družbo delali lanski zmagovalec Wout van Aert (Jumbo Visma), svetovni prvak Julian Alaphilippe (Deceuninck Quick Step) in predlanski zmagovalec Toura Egan Bernal (Ineos). Tempu težkokategornikov sta sledila še veliki up britanskega kolesarstva Tom Pidcock (Ineos) ter presenetljivo Avstrijec Michael Gogl (Qhubeka Assos).
Kolesarski svet bo še lep čas premleval, kaj je v tako močni konkurenci uspelo van der Poelu. Njegova odločilna napada, na zadnjem odseku makadama 13 km pred ciljem, kjer je moči zmanjkalo Pogačarju, nato pa še na sklepnem vzponu na Piazzo del Campo v Sieni, sta bila brutalna. Ko je zadnjič pospešil, je Alaphilippe, ki slovi po tovrstnih napadih, deloval kot nebogljen mladinec. Pri 28 letih pa je bil metuzalem šampionske skupine, ki je potrdila menjavo rodov v kolesarskem vrhu. Povprečna starost sedmerice je bila 24 let, 22-letni Pogačar pa ni bil najmlajši, ta čast je pripadla leto mlajšemu Pidcocku. »Ne vem, če ima ta zmaga enako težo kot na spomeniku, lahko pa povem, da je to ena od dirk, na katerih je najtežje zmagati. Na njej se med seboj udarijo specialisti za klasike in zmagovalci tritedenskih dirk, kot sta Bernal in Pogačar. To, da sem ju premagal v neposrednem dvoboju, tej zmagi daje dodatno težo,« je 26-letni van der Poel prispeval k debati, da bi morale Strade Bianche, čeprav so stare le 15 let, dobiti status šestega kolesarskega spomenika. Mednje šteje peterica s stoletno tradicijo, Milano–Sanremo, po Flandriji, Pariz–Roubaix, Liege–Bastogne–Liege in po Lombardiji. Te dirke bodo z izjemo jesenske lombardijske klasike kmalu v središču pozornosti. Slovenski navijači si na koledarju lahko označijo 24. april in Liege–Bastogne–Liege, ki je bila lani dirka slovenskega spomeniškega preboja z zgodovinsko Rogličevo zmago, s Pogačarjevim 3. mestom in 4. Mateja Mohoriča.
Brutalni van der Poel
Kolesarski svet bo še lep čas premleval, kaj je v tako močni konkurenci uspelo van der Poelu. Njegova odločilna napada, na zadnjem odseku makadama 13 km pred ciljem, kjer je moči zmanjkalo Pogačarju, nato pa še na sklepnem vzponu na Piazzo del Campo v Sieni, sta bila brutalna. Ko je zadnjič pospešil, je Alaphilippe, ki slovi po tovrstnih napadih, deloval kot nebogljen mladinec. Pri 28 letih pa je bil metuzalem šampionske skupine, ki je potrdila menjavo rodov v kolesarskem vrhu. Povprečna starost sedmerice je bila 24 let, 22-letni Pogačar pa ni bil najmlajši, ta čast je pripadla leto mlajšemu Pidcocku. »Ne vem, če ima ta zmaga enako težo kot na spomeniku, lahko pa povem, da je to ena od dirk, na katerih je najtežje zmagati. Na njej se med seboj udarijo specialisti za klasike in zmagovalci tritedenskih dirk, kot sta Bernal in Pogačar. To, da sem ju premagal v neposrednem dvoboju, tej zmagi daje dodatno težo,« je 26-letni van der Poel prispeval k debati, da bi morale Strade Bianche, čeprav so stare le 15 let, dobiti status šestega kolesarskega spomenika. Mednje šteje peterica s stoletno tradicijo, Milano–Sanremo, po Flandriji, Pariz–Roubaix, Liege–Bastogne–Liege in po Lombardiji. Te dirke bodo z izjemo jesenske lombardijske klasike kmalu v središču pozornosti. Slovenski navijači si na koledarju lahko označijo 24. april in Liege–Bastogne–Liege, ki je bila lani dirka slovenskega spomeniškega preboja z zgodovinsko Rogličevo zmago, s Pogačarjevim 3. mestom in 4. Mateja Mohoriča.
Roglič se je izognil težavamPrimož Roglič (Jumbo Visma) je sezono začel na dirki Pariz–Nica, uvodna etapa pa je imela po pričakovanjih sprinterski razplet. Irec Sam Bennett (Deceuninck Quick Step) je potrdil, da je ta čas najboljši na svetu v tej prvini, slavil je že tretjo letošnjo zmago, potem ko je dve etapi dobil na dirki po Združenih arabskih emiratih. Najbolj sta se mu približala Arnaud Demare (Groupama FDJ) in Mads Pedersen (Trek Segafredo). V uvodni 165,8 km dolgi preizkušnji v okolici Pariza sicer ni manjkalo pobegov in tudi padcev. Roglič, ki velja za prvega favorita za končno zmago, se je na srečo izognil vsem težavam in etapo končal na 45. mestu, te sreče pa ni imel dvakratni zmagovalec dirke Pariz–Nica in tretjeuvrščeni z lanskega Toura Richie Porte (Ineos), ki je po le na videz nedolžnem padcu odstopil.
