KOŠARKA
Na poti do SP želijo igrati kot v Tokiu
Košarkarji dobili kvalifikacijske tekmece za mundial Slovenija. V pisani skupini s Hrvaško, Finsko in Švedsko.
Odpri galerijo
Slovenija se je pomerila s Hrvaško tik pred kvalifikacijami za OI in prvič predstavila Mika Tobeyja (z žogo). FOTO: Leon Vidic
LJUBLJANA • Žreb skupin začetnega kroga kvalifikacij za svetovno prvenstvo je slovenskim košarkarjem prinesel neobičajen razplet. Igrali bodo v skupini C, edini med osmimi, v kateri ni niti enega udeleženca zadnjega mundiala na Kitajskem. Za vrnitev med elito, ki jo bodo med 25. avgustom in 10. septembrom 2023 gostili Filipini, Indonezija in Japonska, se bodo uvodoma po dvakrat pomerili s Hrvaško, Finsko in Švedsko.
V drugi krog bodo napredovale tri reprezentance in se dvakrat spopadle še z najboljšo trojico skupine D z Nemčijo, Poljsko, Izraelom in Estonijo. Slovenska izbrana vrsta je kot četrta na svetovni lestvici FIBA za ZDA, Španijo in Avstralijo pričakala žreb kroglic v Miesu v prvem kakovostnem bobnu skupaj s Španijo, Francijo in Srbijo. Mesto v skupini C pa ji je namenil Rudy Fernandez, član zmagovite španske zasedbe na SP 2006 in 2019. Če bi sodili po prikazanem na letošnji poti do krstnega nastopa na olimpijskih igrah in nato še v Tokiu, se ji ne bi smelo izmuzniti mesto med prvimi tremi moštvi v skupini drugega kroga kvalifikacij in med skupno 12 evropskimi moštvi, kolikor jih bo igralo na 32-članskem mundialu 2023.
Toda previdnost ne bo odveč, podobno smo razmišljali pred začetkom kvalifikacij za prejšnje SP, ko smo jezdili na valovih navdušenja po osvojitvi naslova evropskih prvakov. Spomnimo se lahko, kako je takratni selektor Rado Trifunović s težavo krpal zdesetkani igralski kader brez asov iz lige NBA in evrolige, prav tako devetih porazov v 12 dvobojih. Še najbolj tistega v Minsku, po katerem je vodstvo reprezentance presenečeno ugotovilo, da bosta v končni razvrstitvi štela tudi izida obeh tekem z Belorusijo, čeprav se je poslovila že po uvodnem krogu kvalifikacij. In enaka pravila bodo veljala tudi tokrat.
Še večja razočaranja so v zadnjih letih doživeli Hrvati, trenutno 21. na lestvici FIBA, pri katerih bo četa Aleksandra Sekulića gostovala 25. novembra letos ob začetku kvalifikacij. Po neuspešnem poskusu preboja na SP 2019 so se namreč neuspešno trudili uvrstiti tudi na letošnje OI, čeprav so priredili kvalifikacijsko skupino v Splitu.
Naši južni sosedi so doslej trikrat nastopili na svetovnih prvenstvih, prav tolikokrat kot Slovenija, in leta 1994 osvojili bronasto kolajno s Tonijem Kukočem in Dinom Rađo na čelu. Finska (34. na svetu) je okusila SP le leta 2014 in zasedla 22. mesto, Švedska (57.) še nikoli, po domačem EP 2003 pa je med najboljšimi na stari celini igrala le na eurobasketu 2013 v Sloveniji in pristala na 13. mestu. Selektor Sekulić je po žrebanju poudaril:
»S Finci in Hrvati se dobro poznamo, še posebno s slednjimi nimamo skrivnosti. Morda so manjša neznanka Švedi, saj se je Slovenija nazadnje pomerila z njimi na pripravljalni tekmi leta 2004. Vsekakor si želim, da bi reprezentančni duh z olimpijskih iger prenesli v te kvalifikacije. Upam tudi, da bomo lahko igrali pred navijači, ki nam bodo dali še dodaten zagon. Ne bežimo od odgovornosti, naš cilj je uvrstitev na SP.«
V drugi krog bodo napredovale tri reprezentance in se dvakrat spopadle še z najboljšo trojico skupine D z Nemčijo, Poljsko, Izraelom in Estonijo. Slovenska izbrana vrsta je kot četrta na svetovni lestvici FIBA za ZDA, Španijo in Avstralijo pričakala žreb kroglic v Miesu v prvem kakovostnem bobnu skupaj s Španijo, Francijo in Srbijo. Mesto v skupini C pa ji je namenil Rudy Fernandez, član zmagovite španske zasedbe na SP 2006 in 2019. Če bi sodili po prikazanem na letošnji poti do krstnega nastopa na olimpijskih igrah in nato še v Tokiu, se ji ne bi smelo izmuzniti mesto med prvimi tremi moštvi v skupini drugega kroga kvalifikacij in med skupno 12 evropskimi moštvi, kolikor jih bo igralo na 32-članskem mundialu 2023.
Toda previdnost ne bo odveč, podobno smo razmišljali pred začetkom kvalifikacij za prejšnje SP, ko smo jezdili na valovih navdušenja po osvojitvi naslova evropskih prvakov. Spomnimo se lahko, kako je takratni selektor Rado Trifunović s težavo krpal zdesetkani igralski kader brez asov iz lige NBA in evrolige, prav tako devetih porazov v 12 dvobojih. Še najbolj tistega v Minsku, po katerem je vodstvo reprezentance presenečeno ugotovilo, da bosta v končni razvrstitvi štela tudi izida obeh tekem z Belorusijo, čeprav se je poslovila že po uvodnem krogu kvalifikacij. In enaka pravila bodo veljala tudi tokrat.
Začetek na Hrvaškem
Še večja razočaranja so v zadnjih letih doživeli Hrvati, trenutno 21. na lestvici FIBA, pri katerih bo četa Aleksandra Sekulića gostovala 25. novembra letos ob začetku kvalifikacij. Po neuspešnem poskusu preboja na SP 2019 so se namreč neuspešno trudili uvrstiti tudi na letošnje OI, čeprav so priredili kvalifikacijsko skupino v Splitu.
Naši južni sosedi so doslej trikrat nastopili na svetovnih prvenstvih, prav tolikokrat kot Slovenija, in leta 1994 osvojili bronasto kolajno s Tonijem Kukočem in Dinom Rađo na čelu. Finska (34. na svetu) je okusila SP le leta 2014 in zasedla 22. mesto, Švedska (57.) še nikoli, po domačem EP 2003 pa je med najboljšimi na stari celini igrala le na eurobasketu 2013 v Sloveniji in pristala na 13. mestu. Selektor Sekulić je po žrebanju poudaril:
»S Finci in Hrvati se dobro poznamo, še posebno s slednjimi nimamo skrivnosti. Morda so manjša neznanka Švedi, saj se je Slovenija nazadnje pomerila z njimi na pripravljalni tekmi leta 2004. Vsekakor si želim, da bi reprezentančni duh z olimpijskih iger prenesli v te kvalifikacije. Upam tudi, da bomo lahko igrali pred navijači, ki nam bodo dali še dodaten zagon. Ne bežimo od odgovornosti, naš cilj je uvrstitev na SP.«
