KOLESARSTVO
Na slovenskih vzponih so padali rekordi
Primož Roglič vrhunsko pripravljen za lov na rdečo majico. Nekdanji poklicni kolesar Primož Čerin je optimističen.
Odpri galerijo
Primož Čerin (desno) bo stiskal pesti za Primoža Rogliča. Foto: Š. Č.
LJUBLJANA – V Španiji raste temperatura, jutri se bo začela 74. Vuelta, med katero bo bržčas kolesarska vročica zajela tudi Slovenijo. Na papirju je tako kot pred Girom prvi favorit Primož Roglič. Zasavski as je z zadnjimi vati moči največjo italijansko dirko 2. junija v Veroni končal na tretjem mestu. Izmučenost zaradi zdravstvenih težav je bila tolikšna, da se je za dlje umaknil iz karavane. Pokazal se je le na državnem prvenstvu, nato pa odšel na priprave za zadnjo tritedensko dirko sezone. Njegova forma je zato tačas neznanka, znani pa so njegovi nameni.
»Nikoli ne gre na dirko, da bi bil na njej le startna številka,« je o Primoževih španskih ambicijah povedal Primož Čerin. Rogliču je po Giru življenje spremenilo rojstvo sina, sicer pa se je pred Vuelto držal rutine, ki je je vajen, ko si zada kakšen velik cilj. Povsem se osredotoči nanj in izklopi vse mogoče zunanje dejavnike, med katere spada tudi (neobvezno) komuniciranje z mediji. Glavni del priprav je opravil na Sierri Nevadi, veliko je bilo treninga tudi po domačih cestah in vzponih, na katerih je padel marsikateri rekord. Po kalvariji na Giru, kjer so ga pestile želodčne težave in posledice padca v 15. etapi, si je očitno povrnil moči.
»Primož je dobro pripravljen, vprašanje pa je, ali bo dovolj za boj za vrh v skupnem seštevku ali bo moral spremeniti cilje. Težko je oceniti, ali je pripravljen bolje kot pred Girom, številke, ki jih je dosegal med treningi, pravijo, da je. Vprašanje je, kdaj bo ujel tekmovalni ritem. Pred Girom je veliko dirkal in zmagoval, zdaj je za njim dolg dirkaški premor,« je Čerin, ki je eden od Rogličevih zaupnikov, ocenil formo najboljšega slovenskega kolesarja, ki ne bo imel veliko časa za privajanje na tempo najnevarnejših tekmecev.
»Že v uvodnem ekipnem kronometru bo njegova ekipa bržkone poskušala zmagati in obleči rdečo majico, tudi druga in tretja etapa sta razgibani, peta pa je prava gorska, s ciljem na vzponu prve kategorije. Tu ne bo več mogoče vrteti pedal z rezervo, treba bo iti z najboljšimi. Hitro bo jasno, kdo se bo lahko boril za zmago. Počakati je treba na Primoževe telesne odzive po prvih naporih in na to, kako bo delovala njegova ekipa,« je optimističen Čerin, nekdanji poklicni kolesar, ki je na Vuelti nastopil v letih 1988 in 1989.
Upanje na še ugodnejši razplet kot na Giru, kjer je Rogla postal prvi Slovenec z uvrstitvijo na oder za zmagovalce tritedenske dirke, vliva tudi seznam njegovih pomočnikov v ekipi Jumbo Visma. Poimensko (Steven Kruijswik, Robert Gesink, George Bennett, Tony Martin, Lennard Hofstede, Sepp Kuss in Neilson Powless) so precej močnejši kot moštveni kolegi, ki so ga na Giru na domala vsakem zahtevnejšem vzponu pustili samega.
»Ekipa je na papirju res močnejša, kar prinaša pluse in minuse. Pomočniki so močnejši, a med njimi je lahko tudi kakšen, ki ga zanima kaj drugega kot le pomoč kapetanu. Na tritedenskih dirkah odloča veliko dejavnikov, ne le pripravljenost kolesarja,« na zapleteno pot do slave na grand tourih opozarja Čerin.
»Nikoli ne gre na dirko, da bi bil na njej le startna številka,« je o Primoževih španskih ambicijah povedal Primož Čerin. Rogliču je po Giru življenje spremenilo rojstvo sina, sicer pa se je pred Vuelto držal rutine, ki je je vajen, ko si zada kakšen velik cilj. Povsem se osredotoči nanj in izklopi vse mogoče zunanje dejavnike, med katere spada tudi (neobvezno) komuniciranje z mediji. Glavni del priprav je opravil na Sierri Nevadi, veliko je bilo treninga tudi po domačih cestah in vzponih, na katerih je padel marsikateri rekord. Po kalvariji na Giru, kjer so ga pestile želodčne težave in posledice padca v 15. etapi, si je očitno povrnil moči.
Kar osem ciljnih vzponov Vuelta se bo jutri začela v Torrevieji na Costi Blanci in končala 15. septembra v Madridu. Kolesarje čaka 3290,7 km dolga pot. Kar osem od 21 etap se bo končalo s ciljnim vzponom, na sporedu bosta le dve vožnji na kronometer, ekipna v uvodni etapi (13,4 km) in posamična v 10. etapi (36,2 km).
»Primož je dobro pripravljen, vprašanje pa je, ali bo dovolj za boj za vrh v skupnem seštevku ali bo moral spremeniti cilje. Težko je oceniti, ali je pripravljen bolje kot pred Girom, številke, ki jih je dosegal med treningi, pravijo, da je. Vprašanje je, kdaj bo ujel tekmovalni ritem. Pred Girom je veliko dirkal in zmagoval, zdaj je za njim dolg dirkaški premor,« je Čerin, ki je eden od Rogličevih zaupnikov, ocenil formo najboljšega slovenskega kolesarja, ki ne bo imel veliko časa za privajanje na tempo najnevarnejših tekmecev.
»Že v uvodnem ekipnem kronometru bo njegova ekipa bržkone poskušala zmagati in obleči rdečo majico, tudi druga in tretja etapa sta razgibani, peta pa je prava gorska, s ciljem na vzponu prve kategorije. Tu ne bo več mogoče vrteti pedal z rezervo, treba bo iti z najboljšimi. Hitro bo jasno, kdo se bo lahko boril za zmago. Počakati je treba na Primoževe telesne odzive po prvih naporih in na to, kako bo delovala njegova ekipa,« je optimističen Čerin, nekdanji poklicni kolesar, ki je na Vuelti nastopil v letih 1988 in 1989.
Pomočniki močnejši kot na Giru
Upanje na še ugodnejši razplet kot na Giru, kjer je Rogla postal prvi Slovenec z uvrstitvijo na oder za zmagovalce tritedenske dirke, vliva tudi seznam njegovih pomočnikov v ekipi Jumbo Visma. Poimensko (Steven Kruijswik, Robert Gesink, George Bennett, Tony Martin, Lennard Hofstede, Sepp Kuss in Neilson Powless) so precej močnejši kot moštveni kolegi, ki so ga na Giru na domala vsakem zahtevnejšem vzponu pustili samega.
»Ekipa je na papirju res močnejša, kar prinaša pluse in minuse. Pomočniki so močnejši, a med njimi je lahko tudi kakšen, ki ga zanima kaj drugega kot le pomoč kapetanu. Na tritedenskih dirkah odloča veliko dejavnikov, ne le pripravljenost kolesarja,« na zapleteno pot do slave na grand tourih opozarja Čerin.
