SREBRNI
Na SP je bilo veliko smeha in tudi solza
Anamarija Lampič in Katja Višnar pokazali srebrni snežinki. Celotna tekaška ekipa delovala kot dobro podmazan stroj.
Odpri galerijo
Anamarija Lampič in Katja Višnar sta na svetovnem prvenstvu dokazali, da je vse mogoče. FOTO: Blaž Samec
LJUBLJANA – Slovenski zimski športniki, ki so minula dva tedna tekmovali na 52. svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju na avstrijskem Tirolskem, so se po vrnitvi v domovino predstavili še na novinarski konferenci pri (ruskem) bančnem pokrovitelju, kjer sta bili v središču pozornosti kajpak tekaški kraljici Anamarija Lampič in Katja Višnar.
Navzočim sta ponosno pokazali srebrni snežinki, ki sta si ju prislužili s fantastičnim nastopom v ekipnem sprintu v klasičnem koraku, skupaj zarezali v čokoladno in sadno torto in nato obudili spomin na imenitni podvig v Seefeldu, ki je precej pozornosti vzbudil tudi pri številnih tujih poročevalcih. Vsi skupaj so se čudili, kako lahko dvojica iz male Slovenije užene domala vso svetovno elito s prekaljenima šampionkama iz norveške tekaške velesile na čelu! »
Za to kolajno sem morala zelo dolgo garati. Ker vem, koliko truda smo vsi skupaj vložili v ta uspeh, sem še bolj ponosna nanj. To mi bo za zmeraj ostalo v spominu kot vrhunec kariere. Takšnih občutkov veselja nisem še nikoli doživela,« je poudarila Višnarjeva, ki bo 21. marca praznovala 35. rojstni dan. Takrat enkrat (ali malce pozneje v pomlad) se bo tudi odločila in sporočila, ali bo športno pot podaljšala še za eno sezono ali ne. Potem ko so v soboto za obe tekačici pripravili dobrodošlico na Bledu, je včeraj popoldne sledil sprejem pred Osnovno šolo Simona Jenka v Smledniku, ki jo je obiskovala Lampičeva. Ko se je vrnila domov, si je malo odpočila in večkrat premlela uspeh.
»Ugotovila sem, da je res vse mogoče in da nikoli, naj bo še tako hudo, ne smeš obupati. To mi daje spodbudo tudi za naprej, zato že komaj čakam naslednje preizkušnje in velika tekmovanja,« je bila nasmejana 23-letnica iz Valburge pri Medvodah, medtem ko je trener Nejc Brodar priznal, da je bilo po osvojeni kolajni veliko smeha in tudi solza, kakopak sreče. Večkrat je pohvalil odlično delo celotne ekipe, ki je – če odmislimo napačno izbiro maž in smuči za izločilne boje posamičnega sprinta – delovala kot dobro podmazan stroj.
Skakalci so se kolajni, ki je bila cilj strokovnega vodstva z Gorazdom Bertoncljem na čelu, približali le na tekmi mešanih ekip, na kateri sta se morala Žiga Jelar in Peter Prevc z Uršo Bogataj in Niko Križnar sprijazniti z nehvaležnim četrtim mestom. »Domov se nisem odpravil najboljše volje, ker je le malo manjkalo, pa bi šli v soboto še na slovesno podelitev. Starejši ko si, bolj ti je žal sleherne zapravljene priložnosti,« je omenil Peter, ki bo po jutrišnjem treningu v Planici z Jelarjem, bratom Domnom Prevcem, Anžetom Laniškom, Anžetom Semeničem in Timijem Zajcem odpotoval na Norveško. V Trondheimu se bo nato ekipi pridružil Jernej Damjan, ki bo zamenjal našega najslabšega na uvodnih dveh postajah tamkajšnje turneje Raw Air (surov zrak) v Oslu in Lillehammerju.
»Imeli bomo zelo solidno ekipo, zato lahko pričakujemo dobre rezultate, sam pa si želim čim več uvrstitev med najboljšo deseterico. Ko se bo ponudila priložnost za skok na stopničke, pa upam, da jo bomo izkoristili,« si je zaželel Bertoncelj.
Anamarija Lampič in Katja Višnar sta na svetovnem prvenstvu dokazali, da je vse mogoče. FOTO: Blaž Samec
Navzočim sta ponosno pokazali srebrni snežinki, ki sta si ju prislužili s fantastičnim nastopom v ekipnem sprintu v klasičnem koraku, skupaj zarezali v čokoladno in sadno torto in nato obudili spomin na imenitni podvig v Seefeldu, ki je precej pozornosti vzbudil tudi pri številnih tujih poročevalcih. Vsi skupaj so se čudili, kako lahko dvojica iz male Slovenije užene domala vso svetovno elito s prekaljenima šampionkama iz norveške tekaške velesile na čelu! »
Za to kolajno sem morala zelo dolgo garati. Ker vem, koliko truda smo vsi skupaj vložili v ta uspeh, sem še bolj ponosna nanj. To mi bo za zmeraj ostalo v spominu kot vrhunec kariere. Takšnih občutkov veselja nisem še nikoli doživela,« je poudarila Višnarjeva, ki bo 21. marca praznovala 35. rojstni dan. Takrat enkrat (ali malce pozneje v pomlad) se bo tudi odločila in sporočila, ali bo športno pot podaljšala še za eno sezono ali ne. Potem ko so v soboto za obe tekačici pripravili dobrodošlico na Bledu, je včeraj popoldne sledil sprejem pred Osnovno šolo Simona Jenka v Smledniku, ki jo je obiskovala Lampičeva. Ko se je vrnila domov, si je malo odpočila in večkrat premlela uspeh.
»Ugotovila sem, da je res vse mogoče in da nikoli, naj bo še tako hudo, ne smeš obupati. To mi daje spodbudo tudi za naprej, zato že komaj čakam naslednje preizkušnje in velika tekmovanja,« je bila nasmejana 23-letnica iz Valburge pri Medvodah, medtem ko je trener Nejc Brodar priznal, da je bilo po osvojeni kolajni veliko smeha in tudi solza, kakopak sreče. Večkrat je pohvalil odlično delo celotne ekipe, ki je – če odmislimo napačno izbiro maž in smuči za izločilne boje posamičnega sprinta – delovala kot dobro podmazan stroj.
Prevc ni bil najboljše volje
Skakalci so se kolajni, ki je bila cilj strokovnega vodstva z Gorazdom Bertoncljem na čelu, približali le na tekmi mešanih ekip, na kateri sta se morala Žiga Jelar in Peter Prevc z Uršo Bogataj in Niko Križnar sprijazniti z nehvaležnim četrtim mestom. »Domov se nisem odpravil najboljše volje, ker je le malo manjkalo, pa bi šli v soboto še na slovesno podelitev. Starejši ko si, bolj ti je žal sleherne zapravljene priložnosti,« je omenil Peter, ki bo po jutrišnjem treningu v Planici z Jelarjem, bratom Domnom Prevcem, Anžetom Laniškom, Anžetom Semeničem in Timijem Zajcem odpotoval na Norveško. V Trondheimu se bo nato ekipi pridružil Jernej Damjan, ki bo zamenjal našega najslabšega na uvodnih dveh postajah tamkajšnje turneje Raw Air (surov zrak) v Oslu in Lillehammerju.
»Imeli bomo zelo solidno ekipo, zato lahko pričakujemo dobre rezultate, sam pa si želim čim več uvrstitev med najboljšo deseterico. Ko se bo ponudila priložnost za skok na stopničke, pa upam, da jo bomo izkoristili,« si je zaželel Bertoncelj.
