Na svetovnem prvenstvu se ne sme odstopiti

Slovenska reprezentanca, ki je na olimpijskih igrah s Primožem Rogličem osvojila zlato v vožnji na čas, s Tadejem Pogačarjem pa bron na cestni dirki, se je na SP v Belgijo podala z najmočnejšo zasedbo, kar jo ta čas premore. Zraven pa ne bo Andreja Hauptmana, ki je po olimpijskem vrhuncu v Tokiu odstopil kot slovenski selektor. Stalnega naslednika še nima, za eno dirko pa se bo na mesto, ki ga je nekoč že zasedal, vrnil Gorazd Štangelj.

Med proučevanjem vaše statistike smo naleteli na podatek, da bo jutri natanko deset let od vaše zadnje profesionalne dirke na SP v Københavnu 2011. Se zavedate, da vas že desetletje ni na kolesu?
»Hitro je minilo, nimam občutka, da že deset let ne dirkam, dejstva pa so jasna. Poslovilno dirko so mi sicer pripravili 9. oktobra v Novem mestu, zadnji uradni nastop pa je bil v Københavnu. Čas je hitro minil, ker je bilo zanimivo in ker sem ostal v kolesarskem poslu. Sreča je, da sem takoj presedlal med športne direktorje. Če izgubiš stik s kolesarskim svetom, te hitro pozabijo, povozi te čas. Razvoj je bliskovit, izgubiš se, če ne slediš vseskozi tehničnim in taktičnim novostim.«

Kariero ste končali na SP. Kakšen je bil vaš odnos do vsakoletnega vrhunca sezone v reprezentančnih dresih?
»Svetovna prvenstva so bila zame posebna, četudi nisem bil najboljši, sem končal dirko, ker je to vsega spoštovanja vredna preizkušnja. Nikoli nisem odstopil, tega si nisem zastavil kot cilj, v glavi pa sem imel, da se tega ne sme.«

S kolesa ste takoj presedli v spremljevalne avtomobile, najprej pri Astani, zdaj ste pri Bahrainu Victoriousu. Med letoma 2012 in 2016 ste bili selektor reprezentance. Kako se spominjate tega obdobja, v katerem naša izbrana vrsta še ni žela večjih uspehov?
»Spominjam se, da sem imel premalo časa, da bi se bolj posvetil ekipi, preveč klubskih in zasebnih obveznosti je bilo. Težko vodiš dve stvari, podobno se je zgodilo Hauptmanu, žrtvuješ prosti čas, družino, da je v reprezentanci vse, kot mora biti. To, da je šel Andrej s Toura naravnost na OI, je velika stvar. Tudi zdaj tega ne morem delati dolgoročno, če bi hotel, da bi bilo dovolj kakovostno. Ne moreš biti hkrati športni direktor v ekipi pri vrhu svetovne serije in še selektor. Delo selektorja bi me zanimalo, vendar ga ta čas ne zmorem.«

Ste pa ta teden pred velikim izzivom uskladiti dirkanje osmerice Tadej Pogačar, Primož Roglič, Matej Mohorič, Luka Mezgec, Jan Tratnik, Jan Polanc, Domen Novak, David Per, od katere javnost ogromno pričakuje. Je to najmočnejša reprezentančna zasedba, kar ste jo vodili, s kakšnim izplenom bi bili zadovoljni?
»Na papirju je to gotovo najmočnejša reprezentanca, kar sem jih vodil. Razplet je nemogoče napovedati, zadovoljen pa bi bil z bojem za kolajne, če dirko odvozimo kot ekipa in se borimo do konca, nesebično.«

Komu v slovenski vrsti najbolj ustreza belgijska trasa, bo imela Slovenija le enega kapetana?
»Nimamo pravega specialista za belgijske klasike, Mohorič je po tehničnih sposobnostih najbližje temu. Sicer pa ni nujno, da bodo v ospredju specialisti. Na startu bodo raznovrstni kolesarji in vsi bodo super pripravljeni. Slovenija bo stavila na več kart, na taki trasi ne moreš imeti samo enega kapetana, če se zgodi kaj nepredvidenega, si hitro v škripcih.«