Na takšni trasi nima smisla, da je kdo komu pomočnik
Druga sobota olimpijskih iger je bila v slovenskem koledarju podčrtana kot dan, ko bo Tadej Pogačar lovil olimpijsko kolajno. A prvega kolesarja sveta v Parizu ni, selektor Uroš Murn je namesto njega v reprezentanco poklical Domna Novaka, ki bo skupaj z Luko Mezgecem, Janom Tratnikom in Matejem Mohoričem lovil dober rezultat.
»Naš cilj ostaja kolajna,« napoveduje Murn. Slovenci zdaj ne sodijo v ožji krog favoritov, trasa pa bi vsaj na papirju lahko zelo ustrezala Mohoriču. V pogovoru tudi sam priznava, da je forma zanj uganka, a ne meče puške v koruzo.
Pred vami je olimpijska cestna dirka, na kateri boste eden od adutov slovenske reprezentance. V kakšni formi jo pričakujete?
»Če povem po pravici, nimam pojma. Po koncu dirke po Franciji sem bil res zelo, zelo utrujen, malo sem se uspel odpočiti v Monaku, čeprav je bilo zelo vroče. Upam, da sem si nabral dovolj moči, da bom lahko dirkal, ne vem pa, kako sem pripravljen. Telo je izmučeno po Touru, če se po takšnem naporu sestaviš in prilagodiš, je to za formo lahko zelo dobro in dobiš vrhunske noge, ki jih ne bi mogel dobiti na noben drug način. Lahko pa se pokažejo razpoke v formi. Bomo videli, kako bo šlo.«
V Franciji ste se borili tudi z virozo. Kakšno je danes vaše zdravstveno stanje?
»Ta viroza je že preteklost, zagotovo pa je pustila sledi in sem bil v zadnjih dveh tednih dirke še bolj utrujen. Upam, da sem si odpočil in bom spet imel takšne noge, kot sem jih vajen.«
Kako bi opisali traso dirke? Zasledili smo številne primerjave, Luka Mezgec meni, da je najbolj podobna VN Plouaya, nekateri jo opisujejo kot belgijsko klasiko.
»Menim, da ta primerjava ni najbolj točna, v Parizu je krog povsem mestni. Vzponi so sicer podobne dolžine kot v Belgiji, a se na njih dirka drugače. Ta preizkušnja bo za vse nova izkušnja, ker nas je na startu res malo. V taktičnem smislu bo to zelo zapletena dirka, težko bo nadzorovati dogajanje, ker imajo vse ekipe malo kolesarjev. Za nameček nimamo niti radijskih povezav, težko bo komunicirati med dirko, morali bomo držati skupaj in drug drugega obveščati, kaj se dogaja.«
Slovenija je na dirko prišla z zelo zrelo reprezentanco, bo tudi to vaša prednost?
»Vsi smo precej izkušeni in se dobro znajdemo med dirko, nihče ni nov v tem. Upam, da se bomo dobro ujeli in skušali doseči čim boljši rezultat za Slovenijo.«
V Pariz ste prišli brez Tadeja Pogačarja, kar je premešalo karte v smislu taktike dirkanja slovenske izbrane vrste. Kakšen bo zdaj vaš načrt?
»S selektorjem bomo naredili pravi načrt, ki se bo prilagajal trasi. Če bi jaz bil selektor, bi odločil, da na takšni trasi nima smisla, da je kdo komu pomočnik, pomembno je, da dirkamo čim bolj napadalno. Glede na to, da imamo tako številčno ekipo, ne sme noben napad miniti brez naše prisotnosti, imamo štiri kolesarje, kar je velika prednost. Še sami med seboj ne vemo, kdo je trenutno najmočnejši med nami, nekaj nas je izmučenih po Touru, Domen Novak je med pripravami za drugi del sezone. Če bomo imeli dober dan, lahko vsi štirje iščemo priložnosti na tej dirki. Ko bomo prišli v zaključek dirke, bomo drug drugemu morali ščititi hrbet.«
Slabše kot v Braziliji se zame dirka ne more razplesti.
Boste zraven tudi, če bi se že v prvem delu dirke odpeljala močna ubežna skupina, ali boste čakali na zaključek in kroge po Parizu?
»Gre za tako specifično dirko in novo izkušnjo, da se lahko hitro opečeš, če preveč taktiziraš. Na papirju je jasno, da je najbolj modro slediti glavnim favoritom, zame sta to Remco Evenepoel in Mathieu van der Poel, morda tudi Wout van Aert, po drugi strani pa je razplet lahko povsem drugačen in lahko zamudiš pravo akcijo, četudi si favorit.«
Bo pa močne Belgijce, Nizozemce, tudi Dance in še koga, res težko premagati, kajne?
»Če bomo čakali le nanje, proti glavnim favoritom v zaključku ne bomo imeli veliko možnosti, da jih premagamo mož na moža. Morali bomo poiskati način, da prihranimo več energije kot oni in se nato pomerimo v finalu z njimi z upanjem, da nam bo ostalo več energije kot drugim.«
Lahko se zgodi, da bo med dirko tudi deževalo, kar bi progo naredilo še bolj selektivno.
»Če bodo ceste mokre, bo to za vse nas velik izziv, podlaga je v mestu spolzka, veliko je oljnih madežev in bencina na tleh, zaradi česar zelo drsi. Potrebno bo biti maksimalno zbran, dirka bo zelo dolga, kar pomeni, da bo dolgo treba biti na trnih in pazljiv. V dežju bo dirka še bolj selektivna kot sicer.«
Na olimpijskih igrah ne boste nastopili prvič, bili ste že del reprezentance v Riu de Janeiru, kjer pa niste prišli do cilja. Kako se jih spominjate?
»Slabše kot v Braziliji se zame dirka ne more razplesti. Takrat smo šli v Rio že 14 dni pred dirko, da bi se prilagodili na podnebje, trenirali smo na obrobju mesta, kjer je bilo dokaj hladno, na dan dirke v centru mesta pa je bilo zelo vroče in nisem vedel, kaj se dogaja z menoj, vročina me je zdelala. Na Rio de Janeiro nimam najlepših spominov in verjamem, da bo v Parizu bolje.«
