Na vrhu Oblak, Iličić in Lovrić

Jan Oblak, Josip Iličić in Sandi Lovrić so naredili najboljši vtis v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, ki so pomenile novo razočaranje za slovenske navijače. Slovenija je igrala deset tekem v družbi Hrvaške, Rusije, Slovaške, Malte in Cipra, zbrala 14 točk z razliko v golih 13:12 in razmerjem zmag, remijev in porazov 4-2-4. Reprezentanti so imeli na tej neuspešni poti različno (ne)pomembno vlogo in različno velik doprinos k (ne)opravljenemu v boju za Katar.

Jan Oblak (10 tekem, 900 odigranih minut, povprečna ocena 6,44): Nikdar ni prejel nižje ocene kot 6, le enkrat višjo kot 6,5 – ob premieri s Hrvaško v Stožicah (8,5). Škofjeločan je bil med vsemi najbolj stanoviten, celo v svoji najslabši tekmi – doma z Malto – je ohranil mrežo nedotaknjeno.

Josip Iličić (9, 748, 6,33): Prvemu strelcu ekipe (4 goli v kvalifikacijah) in tretjemu asistentu za gol (2) bi težko kaj očitali. Škoda, da je bil v Sočiju tako osamljen, ob Črnem morju je bil v resnici edini razigrani gost.

Miha Blažič (5, 417, 6,3): Številni menijo, da bi moral ostati na položaju desnega štoperja in da Kek ne bi smel iskati položaja Jaki Bijolu. Gotovo je pomemben člen slovenske ekipe, v Trnavi je imel smolo.

Sandi Lovrić (10, 807, 6,2): Nekdanji član avstrijskih reprezentanc pomeni dobrodošlo okrepitev za Slovenijo med sredino igrišča in območjem za napadalci, šteje šele 23 let. V tem ciklusu je zbral dva gola in tri asistence.

Miha Mevlja (8, 720, 6,19): Gretje klopi v turškem prvenstvu pušča posledice na (ne)zanesljivosti njegove igre, čeravno bo ostal v spominu predvsem po usodnih napakah v Sočiju v času, ko je redno igral za – Soči.

Miha Zajc (6, 374, 6): Od junija 2018 do junija 2019 je zabil pet golov za Slovenijo, nato je mrknil z reprezentančne scene. Kdo ve, ali bi v Trnavi sploh dobil priložnost, če ne bi bila kaznovana Kurtić in Čerin. Z njim je treba vztrajati, saj na njegovem položaju – to ni krilo – ni boljšega.

Petar Stojanović (8, 689, 5,94): Poskuša igrati, pogosto celo hiti predaleč in pušča zadaj nepokrit prostor, kar je vidno v tekmah z močnejšimi ekipami. V pravih derbijih »ne moreta« igrati na isti strani Stojanović in Iličić, proti Cipru in Malti lahko.

Benjamin Šeško (5, 284, 5,9): Spada na vrh slovenskih talentov, septembra mu je selektor naložil preveliko breme. Le z goli se bo lahko prebil ob Šporarja, ki premore v jati večjo podporo.

Jasmin Kurtić (8, 713, 5,88): Dokler bo zraven Iličić, bo tudi Kurtić. Pozitivne ocene je prejel v obeh tekmah z Malto in zadnji s Ciprom, to bi potrebovali tudi proti Slovaški, Rusiji …

Andraž Šporar (8, 419, 5,86): Zbral je gol in tri podaje, gotovo bi od programiranega prvega centerforja pričakovali še več. V nogah ima dovolj dinamita, naj se vrne marca s polno kartoteko golov v Angliji.

Jaka Bijol (9, 645, 5,79): Malokdo ve, kam spada – tik za napadalci, kjer je začel v Moskvi, v zvezni vrsti, kamor so ga preselili zatem, ali na položaju štoperja, kjer ga vidita trener CSKA in Kek. Slovenskih navijačev ni navdušil na nobenem položaju.

Jure Balkovec (10, 867, 5,75): Levi bočni položaj spada med deficitarne vse od prikrite upokojitve nesojenega kapetana reprezentance Bojana Jokića. Prodore in filigranske predložke bi lahko našteli na prste ene roke.

Adam Gnezda Čerin (6, 467, 5,58): Pozitivno oceno je prejel le za opravljeno na Malti in nazadnje s Ciprom. To – upamo – niso tekmeci slovenske ravni, Kekovega aduta z Reke čaka veliko dela.