Na vrsti Adžićevo klesanje značaja

»Spreminjanje značaja te reprezentance je eden največjih izzivov v moji karieri,« je po koncu nastopov slovenskih rokometašic na 25. svetovnem prvenstvu v Španiji izjavil selektor Dragan Adžić, ki je s Črno goro postal evropski prvak in olimpijski podprvak ter z Budućnostjo dvakrat osvojil ligo prvakinj. Zveni znano, nekaj takšnega je na klopi slovenskih fantov pet let govoril njegov rojak Veselin Vujović.

Rokomet je verjetno res kolektivna panoga, v kateri se najbolj izrazi značaj, mnoge hibe je mogoče prikriti z voljo, borbenostjo, ekipnim duhom. Tehničnega in taktičnega znanja imajo Slovenke dovolj, tudi izkušenj, močno pa je v Granollersu nihal voljni moment in zanihal navzdol na tekmah s Poljsko in Srbijo. Zadnja poraza, ki sta Slovenkam namesto četrtfinala prinesla končno 17. mesto, sta pokvarila sliko Adžićevega slovenskega debija na velikem tekmovanju.

Sedemnajsto mesto (med 32 reprezentancami) se ne sliši veliko bolje kot 19. mesto (med 24), ki so ga Slovenke zasedle pred dvema letoma na Japonskem z Adžićevim predhodnikom Urošem Bregarjem. Toda razlika vendarle obstaja in lahko rečemo, da so Slovenke v Kataloniji naredile korak v pravo smer. Po daljšem času so se uvrstile v drugi del tekmovanja, dodatne tri tekme so jim dale nove izkušnje, ki jih bodo lahko unovčile na naslednjem šampionatu, evropskem prvenstvu, ki ga bodo gostile v celjskem Zlatorogu in ljubljanskih Stožicah.

Soprirediteljici bosta Črna gora in Severna Makedonija in v tej luči je mogoče izpostaviti, da se nobena od reprezentanc nekdanje jugoslovanske rokometne šole ni uvrstila med osmerico najboljših, poleg Črnogork so se z zgodnjim slovesom morale sprijazniti tudi bronaste z lanskega eura Hrvatice in Bregarjeve Srbkinje.

Prehitro zadovoljne

Adžićeva dekleta so na mundialu dosegla eno zmago, dva remija in tri poraze. Proti Črni gori in Rusiji so pokazale, da so se na dober dan sposobne kosati z najboljšimi. Toda dobrim dnem sledijo slabi in takšni so bili proti Franciji, Poljski in Srbiji. Zlasti nerazumljiv je bil medel pristop proti Poljakinjam. Namesto da bi jih predstava proti Rusiji, na kateri bi si zaslužile zmago, samo še bolj podžgala, saj se jim je nasmihal četrtfinale, jih je uspavala. Prehitro so se zadovoljile in izgubile slo po dokazovanju, poraz jih niti ni preveč potrl, kot je bilo mogoče razbrati iz govoric teles in obrazov.

Adžić bo torej v tem letu moral zaigrati na prave psihološke strune, morda bi se lahko posvetoval z Vujovićem, ki mu je dvakrat uspelo zbuditi slovenskega Petra Klepca, najprej z uvrstitvijo na OI v Riu ter potem z bronom na SP v Franciji 2017, ko so se njegove besede iz zadnje minute odmora zapisale v anale slovenske športne zgodovine. Z Ano Gros, Tjašo Stanko, Nino Zulić in Lizo Omoregie ima Slovenija močno zunanjo linijo, ki jo bo dopolnila še Barbara Lazović. Na črti bo konkurirala tudi Krimova nada Valentina Klemenčić. Prvenstvo na Iberskem polotoku je potrdilo, da ima Slovenija v Petri Kramar in Tiji Gomilar Zickero nove moči na krilih in da je Amra Pandžić kaliber številka 1 v vratih.

Samo še glavo pošlihtamo, bi rekel Adžo, ki mu gre zaupati, da bo iz domačih mačk naredil levinje, ko se bo 4. novembra 2022 pri nas začelo zares.