Nad Rudarjem visi dolg preteklosti
Slovenski nogomet se je v zadnjih desetletjih – enako kot marsikje po svetu, vključno z zibko nogometa Anglijo na čelu – soočil s tujimi investitorji, katerih globoki žepi pokrijejo marsikatero investicijo v kader, ustroj ali igrišče, ki je manjša okolja sama ne premorejo. Podobno zgodbo so doživljali pred nekaj leti v Nogometnem klubu (NK) Rudar Velenje, ko jih je iz hudih finančnih težav rešilo podjetje Novi Rudar (NR). To je po besedah tedanjega direktorja podjetja NR Borisa Vargasa v klub spomladi 2016 najprej vložilo sto tisočakov, da klub ni izgubil prvoligaške licence.
Denar dal, oglasov nikjer
Vargas nam pojasni, da v Ljubljani biva že dva ducata let, a da mu je bila Šaleška dolina svoj dan celo tako všeč, da bi se vanjo preselil iz prestolnice. To je bilo v obdobju medenih mesecev Novega Rudarja in nogometnega kluba, kjer so dobili novega gospodarja. »Direktorju Marku Čepelniku ni bilo prijetno, da me mora za vse spraševati. Denar pa so rabili in skrbel sem za nabavo sredstev.« V klub pa je – med okrepitvami na igrišču in ob njem – pripeljal tudi v Franciji rojenega kamerunskega reprezentanta Jean-Clauda Billonga, ki je po Rudarju prek Maribora prišel v italijansko prvoligaško druščino serie A.
Vargas pravi, da je bil že spomladi 2017 »deležen pripomb in pritiskov«, a je urejal stvari. Na spletni strani nogometnega kluba Rudar Velenje so v poročilu o skupščini aprila 2017 zapisali: »Po poročilih direktorja kluba Marka Čepelnika, čigar pozitivno sporočilo je, da je klub rešen dolgov in sedaj nemoteno posluje dalje.« V ozadju pa so se zadeve zapletle kljub uspešni nogometni sezoni. Končalo se je z menjavo trenerja, s katero se Vargas ni strinjal: »Povedal sem jim, da ga lahko zamenjajo samo z mojim soglasjem ter da ni več financiranja.« Kljub desetletni pogodbi je iz kluba odšel po dobrem letu, v klubu pa so povedali, da so se razšli sporazumno. To pa ne pomeni, da so bili računi čisti.
Vargas se je namreč ob prihodu dogovoril, da bodo na stadionu oglaševali njegovo podjetje Nippon Investment. Ker je menil, da do tega ni prišlo, je vložil tožbo na pristojno sodišče – v tem primeru je bilo v pogodbi kot pristojno opredeljeno gospodarsko sodišče v Beogradu. Že v letnem poročilu NK Rudar za leto 2018 najdemo zaznamek: »NK Rudar Velenje je tožena stranka s strani bivše povezane pravne osebe oziroma enega izmed njegovih glavnih sponzorjev, podjetja Nippon Investment iz Beograda. Za višino tožbe so se oblikovale rezervacije.« Vrednost predmeta tožbe je po navedbi sodišča 152.500 evrov – sedaj pa je k temu treba prišteti še obresti od leta 2016 oziroma 2017.
Nelogično in neprepričljivo
Velenjčani so beograjskemu sodišču sicer dostavili fotografije stadiona, na katerih je bila tudi reklama za Nippon Investment. Toda srbski sodni izvedenec Igor Biga je pregledal videoposnetke 36 domačih tekem Rudarja iz obdobja dveh sezon, v katerih je bil Vargas v klubu. Tekme so bile sicer snemane z dveh različnih pozicij: Biga je ugotovil, da na niti enem srečanju ni vidnih reklam za Nippon Investment (kot so trdili v klubu). Prav tako so kot neavtentične in neslužbene označili fotografije z reklamo za Nippon Investment, ki jih je dostavil Rudar: »Sodišče je posebej upoštevalo opombo tožeče stranke, da je stadion na fotografijah prazen in bi lahko bile posnete kadar koli.«
Pričanje takratnega predsednika Rudarja Marka Čepelnika v beograjski sodni dvorani – češ da Vargas ni dostavil reklam ter da ima po pogodbi Rudar 10 let časa za oglaševanje – je sodnica Leposava Milićević v zaključni sodbi ocenila kot deloma »nelogično, neprepričljivo in v nasprotju z ostalimi dokazi sodišča«. Račun pa bo morala poravnati sedanja klubska garnitura, saj tudi Čepelnika ni več v Rudarju.
152.500 evrov plus obresti je težka tožba.
Poslovni direktor velenjskega Rudarja je zadnji dve leti Dajan Pavlović: »Jaz in neki drugi ljudje v upravi smo vrženi v situacijo, ko je to kot nek okostnjak padlo iz omare in se moramo s tem soočiti.« Poudarja, da srbska sodba zaenkrat še ni bila vložena v slovenske sodne postopke: »Smo se pa z gospodom Vargasom že sestali, imeli smo nek dogovor, da sklenemo sporazum, tudi obročno.« Da ni prišlo do realizacije, pa da je kriv odhod zadnjega investitorja, navaja Pavlović: »Pustil je tudi manjšo finančno luknjo in smo se lovili okoli finančne stabilnosti.«
»Meni ni cilj, da uničim klub. Nič mi ne pomeni, da gredo v peto ligo. Lahko se dogovorimo tudi na 20 obrokov,« pa pravi Vargas, ki omenja še številne nenavadne podrobnosti iz njegovega obdobja, ko bi lahko klub iztržil več: »Tedanji direktor je Billonga spustil iz kluba zastonj, iz Maribora pa so ga prodali v Italijo za 2 milijona evrov.« Toda stare račune mora reševati novo vodstvo, ki želi »zadevo odpraviti«, kot pravi Pavlović, in v isti sapi miri, da sodba ne bo vplivala na licenciranje: »To, da tega nismo naredili mi, ne bo pomagalo našim otrokom, ki trenirajo, ter igralcem in trenerjem.«
