Nadmorska višina ima svojo moč

Dogajanje v alpski hokejski ligi podobno kot v številnih drugih športnih tekmovanjih zaradi znanih razmer še ni doseglo želenega odmeva. Toda vsaj med hokejskimi zanesenjaki pri nas je zdaj v središču pozornosti zanimiv polfinale AHL. Začel se bo jutri, para v seriji na tri zmage sta SŽ Olimpija – Lustenau in SIJ Acroni Jesenice – Asiago, rdeča nit slovenskega razmišljanja pa je jasna: želimo videti finale med zmaji in železarji!

Za Ljubljančane je to – vsaj začasno – zadnja sezona po kakovosti drugega hokejskega tekmovanja v regiji, saj bodo jeseni vstopili v izbrano družbo ICEHL. Tam bodo seveda kriteriji uspeha novi, že uvrstitev v končnico bi bila vredna zelo visoke ocene. Zdaj pa je zgodba drugačna. Glede na vložek, prihod uglednega finskega trenerja Raima Summanena in najširši kader konkurenčnih hokejistov v ligi je na dlani, da bi bili v Tivoliju ob koncu sezone zadovoljni le v primeru ubranitve lovorike. Alpsko ligo so namreč osvojili pred dvema letoma, lani končnice zaradi začetka pandemije zloveščega virusa ni bilo.

Podobno kot na Jesenicah so imeli tudi v ljubljanskem taboru skoraj teden dni časa za pripravo na polfinale, saj so si uvrstitev med izbrano četverico priborili že po treh četrtfinalnih preizkušnjah z Vipitenom. »Vedno gre za dvorezen meč, ko razmišljaš o tem, ali je bolje biti med končnico nenehno v tekmovalnem ritmu ali pa imeti kakšen dan počitka. Toda kakor koli, za nas ni izgovorov. Imamo dolgo klop, enakovredne peterke in širok nabor strelcev,« ne skriva kapetan zmajev Žiga Pance, ki se mu ni težko soočiti s pritiskom favorizirane vloge proti Lustenauu. Toda obenem se spominja, kako zahtevna je bila pot do zmage ob zadnjem gostovanju pri moštvu Vipitena v četrtfinalu: »V tej ligi so gostovanja pač posebna. To ni zgolj udobna vožnja po avtocesti in tudi nadmorska višina za nas, ki pridemo iz Ljubljane pod vršace Dolomitov ali Alp, ni povsem nedolžna. Vseeno pa nam naša kakovost vliva optimizem.«
 

Bo Us spet vrhunski?

Ni jih bilo malo med jeseniškimi privrženci, ki bi za tekmeca železarjev raje videli Brunico kot Asiago. Toda prvi se je poslovil od končnice, Asiago pa je zdaj realnost polfinalne zgodbe. Že četrtfinalna naloga z Gardeno ni bila preprosta, zdaj bo ovira še višja. »Toda ne bojimo se je, prepričan sem, da bomo nastopili v finalu,« je zvrhan koš optimizma ponudil trener Mitja Šivic in svoje besede utemeljil takole: »Nedvomno ima Asiago boljšo ekipo od Gardene, toda obenem je bolj predvidljiv. Nima tako močne udarne trojice kot naš zadnji tekmec, v igri ne ponuja presenečenj, hkrati pa je bolj obremenjen s pomembnostjo zmage.«
Sicer pa bo že prva tekma razkrila marsikaj. In na Jesenicah upajo, da bo Žan Us v vratih spet vrhunski. Njegove obrambe v zadnji sekundi četrtfinala z Gardeno zlepa ne morejo pozabiti ...