BLED
Naj bo tako kot ob Vrbskem jezeru
Prihodnost turizma na Bledu je lahko tudi nogometna. Lahko bi privabljali ekipe od vsepovsod po receptu iz Avstrije.
Odpri galerijo
Lepote Bleda privabljajo turiste, lahko pa bi tudi nogometne ekipe. FOTO: Leon Vidic
Vsakodnevna vožnja iz blejskega mehurčka proti prizorišču svetovnega prvenstva privablja različne misli. Predvsem če si v avtomobilu sam in na sosednjem sedežu nimaš sogovornika. In tako pot vodi tudi mimo športnega parka Bledec z osrednjim nogometnim igriščem v kraju.
Marsikdo bo seveda ta turistični biser Gorenjske, ko gre za šport, prej povezal z veličastno zgodovino veslanja, ledno dvorano, kjer je pogosto igrala tudi naša hokejska reprezentanca, temelji najodmevnejše klubske zgodbe slovenske odbojke. Toda tudi nogomet ima tu svoje mesto. Že dolga desetletja. Pred dobrima dvema letoma je lokalni klub praznoval 80. rojstni dan, pogled v zgodovino je razkrival marsikaj, oziranje k prihodnosti pa ponuja nove priložnosti.
Dobro, treba je preživeti in dobiti boj s tem zoprnim virusom, toda ko bo Bled spet v svojih turističnih tirnicah, bi lahko eno poglavje pisane zgodbe prihodnosti pripadlo tudi nogometu, tej najbolj razširjeni in globalno prepoznavni športni igri. In če pomislimo, da je lokalni nogometni zanesenjak Mihael Zrimec postal predsednik Medobčinske nogometne zveze Gorenjske ter tako aktivno sodeluje pri delovanju krovne nacionalne organizacije (NZS), je na dlani, da Bleda res tudi pri nogometni žogi ne gre prezreti.
Predvsem pa v luči športnega turizma. Kraj zdaj seveda ne blesti v svojem prepoznavnem lesku, če ne bi bilo biatlonske karavane, bi bili hoteli, penzioni in apartmaji zaklenjeni in prazni, tako bo pravzaprav že čez nekaj dni, ko bo padel zastor nad največjim tekmovanjem predolimpijske zime v biatlonu. Dolarji, evri, rublji, jeni pa ne bodo padali kar tako z neba kot v prejšnjih dneh snežinke nad pokljuškimi smrekami. Pisal sem že pred dnevi, da kraj potrebuje sodoben športno-sprostitveni center s savnami, bazeni, pokritimi teniškimi igrišči. Hkrati pa bi kazalo zavihati rokave tudi za ustrezno nogometno infrastrukturo.
Kajti prav te zvrsti turizem je lahko ena od smernic, kako še bolj oživiti in približati kraj tistim, ki ga morda poznajo samo z nekdanjih razglednic ali v novejši dobi prek spletnih fotografij. Pogled čez bližnjo mejo razkrije – jasno ne v času koronakrize –, da ob Vrbskem jezeru pogosto gostijo priprave klubov in reprezentanc, tudi krepko manj odmevna imena krajev od našega Bleda, denimo na avstrijskem Štajerskem, lepo živijo, ko pridejo na delovni obisk Chelsea, Schalke, Arsenal, Dortmund itn. Leogang na Solnograškem, prav blizu biatlonskega Hochfilzna, je od eura 2008 naprej paradiž za priprave ruskih nogometnih klubov in reprezentanc. Ni si težko predstavljati, da njihova navzočnost privabi tudi goste z debelimi denarnicami iz Moskve in St. Peterburga.
Pa se tudi ta Leogang z naravnimi lepotami in potencialom ne more primerjati z Bledom. Ohranja pa zmagoviti avstrijski turistični pristop. In naj nikogar pri nas ne bo sram, če se bo ozrl po receptu sosedov. Zato da bi uredili lepa igrišča in privabili slovite nogometne goste.
Marsikdo bo seveda ta turistični biser Gorenjske, ko gre za šport, prej povezal z veličastno zgodovino veslanja, ledno dvorano, kjer je pogosto igrala tudi naša hokejska reprezentanca, temelji najodmevnejše klubske zgodbe slovenske odbojke. Toda tudi nogomet ima tu svoje mesto. Že dolga desetletja. Pred dobrima dvema letoma je lokalni klub praznoval 80. rojstni dan, pogled v zgodovino je razkrival marsikaj, oziranje k prihodnosti pa ponuja nove priložnosti.
Dobro, treba je preživeti in dobiti boj s tem zoprnim virusom, toda ko bo Bled spet v svojih turističnih tirnicah, bi lahko eno poglavje pisane zgodbe prihodnosti pripadlo tudi nogometu, tej najbolj razširjeni in globalno prepoznavni športni igri. In če pomislimo, da je lokalni nogometni zanesenjak Mihael Zrimec postal predsednik Medobčinske nogometne zveze Gorenjske ter tako aktivno sodeluje pri delovanju krovne nacionalne organizacije (NZS), je na dlani, da Bleda res tudi pri nogometni žogi ne gre prezreti.
Predvsem pa v luči športnega turizma. Kraj zdaj seveda ne blesti v svojem prepoznavnem lesku, če ne bi bilo biatlonske karavane, bi bili hoteli, penzioni in apartmaji zaklenjeni in prazni, tako bo pravzaprav že čez nekaj dni, ko bo padel zastor nad največjim tekmovanjem predolimpijske zime v biatlonu. Dolarji, evri, rublji, jeni pa ne bodo padali kar tako z neba kot v prejšnjih dneh snežinke nad pokljuškimi smrekami. Pisal sem že pred dnevi, da kraj potrebuje sodoben športno-sprostitveni center s savnami, bazeni, pokritimi teniškimi igrišči. Hkrati pa bi kazalo zavihati rokave tudi za ustrezno nogometno infrastrukturo.
Kajti prav te zvrsti turizem je lahko ena od smernic, kako še bolj oživiti in približati kraj tistim, ki ga morda poznajo samo z nekdanjih razglednic ali v novejši dobi prek spletnih fotografij. Pogled čez bližnjo mejo razkrije – jasno ne v času koronakrize –, da ob Vrbskem jezeru pogosto gostijo priprave klubov in reprezentanc, tudi krepko manj odmevna imena krajev od našega Bleda, denimo na avstrijskem Štajerskem, lepo živijo, ko pridejo na delovni obisk Chelsea, Schalke, Arsenal, Dortmund itn. Leogang na Solnograškem, prav blizu biatlonskega Hochfilzna, je od eura 2008 naprej paradiž za priprave ruskih nogometnih klubov in reprezentanc. Ni si težko predstavljati, da njihova navzočnost privabi tudi goste z debelimi denarnicami iz Moskve in St. Peterburga.
Pa se tudi ta Leogang z naravnimi lepotami in potencialom ne more primerjati z Bledom. Ohranja pa zmagoviti avstrijski turistični pristop. In naj nikogar pri nas ne bo sram, če se bo ozrl po receptu sosedov. Zato da bi uredili lepa igrišča in privabili slovite nogometne goste.
