Najprej dremež, nato mojstrovine: v derbiju za obstanek Bravo boljši od Gorice

Konec nočne more! Tako so razmišljali najzvestejši privrženci mladega nogometnega prvoligaša Brava v Šiški, potem ko je ta le prekinil dolgi niz enajstih tekem brez zmage. In za povrh je z 2:1 (0:0) ugnal Gorico, neposrednega tekmeca za obstanek. Naključni mimoidoči si najbrž ne bi mislil, da so ljubljanski rumeno-modri že tako nevarno blizu drugoligaškega brezna. Zlasti v drugem polčasu so namreč uprizorili več zelo všečnih akcij in privabili aplavz 400 navzočih na osrednji tribuni stadiona ob gorenjski železniški progi.

Če bi se ozrli tako k številu gledalcev kot tudi ratingu posameznih moštev, potem dvomov o derbiju kroga seveda ni bilo – to je bil dvoboj na skrajnem severovzhodu dežele med Muro in Olimpijo. Toda tekma zaradi velike razlike v točkah med vodilnimi zmaji in njihovimi tekmeci le ni privabljala toliko adrenalina kot pogosto v preteklosti. Povsem drugače pa je bilo v Spodnji Šiški. Bravo je namreč po nizu spodrsljajev zdrsnil v nevarno cono in če smo v pričakovanju drugega dela prvenstva med dolgimi nogometnimi počitnicami razpredali o Gorici, Sežani in Radomljah kot kandidatih za selitev v nižji razred, se je nato tej trojici priključil še omenjeni ljubljanski klub.

»Toda najbolj pomembno je bilo, da se ne prepustimo preplahu in ohranimo mirne glave. Prav nikakršnega pritiska nihče ni izvajal na našo trenersko zasedbo, da pa smo zdaj le dosegli zmago, gre zasluga pozitivnemu značaju igralcev,« je ob koncu dinamične šišenske predstave strnil misli trener gostiteljev Aleš Arnol. Veselil se je prve zmage, odkar je v vlogi glavnega na klopi zamenjal Dejana Grabića, zdaj stratega pri Muri.

Neenako izhodišče

Nad prvim polčasom v sicer prijetnih sončnih žarkih v času nedeljskega kosila dejansko ni mogel biti navdušen, občasno je bilo videti, kot bi se zasanjanost s tribun po nedeljski opoldanski goveji juhi prenesla še na igrišče. Toda nadaljevanje je nato pregnalo dremež občinstva: za povrh s tremi prav lepimi goli: prvim, ko je Nejc Mevlja natančno z glavo meril za vodstvo Primorcev, nato pa mojstrovinama domačih adutov. Najprej je z močnim strelom pod prečko zabil kapetan Martin Kramarič, nato je z evrogolom od daleč privržence Brava navdušil Tamar Svetlin, 21-letni dragulj slovenske scene, ki je nase močno opozoril že pri Domžalah.

»Še kako dobro nam bo del oddih v prvenstvu zaradi reprezentančne prekinitve,« je še poudaril domači strateg in prejel čestitko tekmeca Edoarda Reje, zdaj trenerja Gorice, sicer uglednega strokovnjaka italijanske šole. »Že po športni plati gospoda Rejo zelo spoštujem, po človeški pa se mu globoko priklanjam: ne bi mu bilo treba priti v našo ligo, toda ta duh slovenskih korenin je pri njem navzoč.«

In Reja? »Na tej tekmi nismo bili pravi. Ne maram izgovorov, žal mi pa je, da neposredna tekmeca v boju za obstanek nimata enakega izhodišča. Mi smo namreč nazadnje igrali v četrtek, imeli smo en dan manj časa za regeneracijo in pripravo kot Bravo. Sicer pa vedite, da se v slovenski ligi igra prav spodoben nogomet. Tukaj lahko moštvo z dna lestvice preseneti favorita. V Italiji se to zgodi redko.«