KOŠARKA

Najprej Evropa, nato naskok tudi na WNBA

Zala Friškovec in slovenska ženska košarkarska izbrana vrsta kakovostno rasteta. Igra za Szekszard, katerega glavni pokrovitelj je edina madžarska jedrska elektrarna.
Fotografija: Zala Friškovec reprezentančno in klubsko kakovostno napreduje, igralne ambicije pa segajo tudi onkraj velike luže. FOTO: FIBA
Odpri galerijo
Zala Friškovec reprezentančno in klubsko kakovostno napreduje, igralne ambicije pa segajo tudi onkraj velike luže. FOTO: FIBA

Zala Friškovec se je s soigralkami iz naše ženske košarkarske reprezentance nedavno za zaključek kvalifikacijskega dela veselila še tretje zaporedne uvrstitve na evropsko prvenstvo. Če je Slovenija med fanti prvakinja stare celine, tudi dekleta želijo vgraditi svoj kamenček v mozaik izjemne uspešnosti igre pod obročema na sončni strani Alp.

»Leto za letom kot ekipa rastemo, Evropi se vedno bolje predstavljamo. Med sezono dobro delamo, kar pokažemo in potrjujemo z reprezentanco. Še ena uvrstitev na EP je dodaten dokaz, da se dobro dela tako v Sloveniji kot v tujih klubih, kjer igramo, tako igralke kot vodstvo smo zelo ponosni na to,« je košarkarsko pripoved uvedla branilka-strelka Zala Friškovec.

Na junijskem eurobasketu v Strasbourgu in Valencii, žreb skupin bo 8. marca, bo cilj priti višje od 14. mesta leta 2017 v Pragi in od 10. mesta po izgubljeni tekmi z Belgijo za preboj v četrtfinale na EP 2019 v Srbiji. »Vse smo zelo ambiciozne, želimo si več, menim, da je tako tudi prav. Pred dvema letoma nam je zmanjkalo nekaj izkušenj, tudi sreče, da bi se uvrstile naprej. Letos je zagotovo cilj stopnička višje. Tudi medijsko in promocijsko se raven za žensko reprezentanco dviguje, košarkarski zvezi smo zelo hvaležne za to, upam, da se bo tako še nadaljevalo. In da bomo kdaj prišle tudi na raven slovenske moške reprezentance, čeprav dvomim o tem,« pove 21-letna Ljubljančanka.

Košarko je začela igrati na Ježici, bila nato v Iliriji in Grosupljem, štiri leta pa je preživela v dresu Cinkarne Celje. Ta dolgoletna vladarica pod domačimi koši pa je letos v državnem prvenstvu celo že dvakrat izgubila. »Menim, da se je kakovost slovenske ženske klubske košarke kljub vsemu dvignila, morda to ni tako očitno. Tudi v Celju zelo dobro delajo z mladimi,« hvali svojo nekdanjo ekipo, iz katere je po manjšem sporu za 9000 evrov odškodnine prestopila v Csato iz Budimpešte, kjer je igrala prejšnjo sezono.
 

Šok ob prihodu v Budimpešto


V tej brani barve kluba Atomerőmű KSC Szekszard, tretje ekipe na lestvici madžarske lige, zanimivo pa je, da je glavni pokrovitelj kluba edina madžarska jedrska elektrarna iz Szekszardu bližnjega Paksa. Če članice naše ženske reprezentance že imenujejo rakete, potem raketa Zala na Madžarskem igra atomsko košarko.

»Na začetku sezone sem imela nekaj smole, že na prvi tekmi sem si zlomila palec na roki, zaradi tega sem morala počivati en mesec. Nato sem bila na testiranju še pozitivna na koronavirus. A potem se je forma iz treninga v trening, tekme v tekmo zviševala, zdaj sem, hvala bogu, prešla v polni ritem tudi v evropskem pokalu, v katerem ekipa še ne pozna poraza. Sicer imamo v ekipi razporejene minute igranja, nobena košarkarica, imamo deset dejansko skoraj enakovrednih, na tekmo ne igra več kot 25 minut. V madžarskem DP si želimo višje od tretjega mesta, a tu je Sopron, ki je daleč najboljši tudi v svoji skupini evrolige. Če se bomo do konca sezone dobro povezale v ekipi, je cilj prvega mesta dosegljiv,« je želja Friškovčeve.

Szekszard je s približno 35.000 prebivalci najmanjša prestolnica nekega okraja na Madžarskem. »Ko sem iz Celja prišla v Budimpešto, je bil že to zame šok, glavno madžarsko mesto ima namreč toliko prebivalcev kot vsa Slovenija. A sem se navadila, tudi takšna oseba sem. Szekszard pa je zelo majhno mesto, ni kaj za početi, a je tudi to lahko prednost, ker se osredotočiš le na košarko,« pravi leta 2019 kandidatka za nabor ameriške ženske lige WNBA.

»Takrat je bilo za nabor iskreno malce prezgodaj, seveda obstajajo želje, menim, da je to še vedno velika ambicija. Rada bi se še bolj dokazala v Evropi in se šla pozneje preizkusit še v ZDA.« Kaj pa vzornice, vzorniki? »Izpostavila bi slovenske, zagotovo sta to Nika Barič in Teja Oblak. Vesela sem, da sem lahko del te reprezentančne ekipe, da sem lahko na treningih in da se učim od njiju. Na vsakem treningu poskušam vpiti čim več znanja, ju poslušati in vprašati za nasvete. Pri moških je to Goran Dragić, ne le po slogu igre, tudi osebnostno, vedenjsko in kot vodja ekipe. Seveda zaradi Gogija in Luke Dončića tudi gledam tekme Miamija in Dallasa v ligi NBA,« sklene Zala.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije